Brez sodnih zaostankov čez 156 let?
Statistika o sodnih zaostankih je ena od točk, na kateri se v zadnjem času v že tako razgretem ozračju lomijo kopja med sodno in izvršilno oblastjo. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo zavračajo očitke vrhovnega sodišča o prirejanju podatkov.
Sodni zaostanki so zelo resna težava slovenskih sodišč
LJUBLJANA> S številkami dokazujejo, da bo sodstvo za odpravo zaostankov potrebovalo nadaljnjih 100 do 200 let, če se bodo zmanjševali s takšno dinamiko kot v letih 2010 in 2011.
Ozračje med sodno in ostalima vejama oblasti se je izrazito naelektrilo po napovedih o nujnih reformah sodstva. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) je pripravilo tudi paket zakonskih sprememb za zagotovitev delovanja pravne države. Med cilji je naštelo povečanje samostojnosti in preglednosti delovanja sodstva za večji ugled sodstva, večjo učinkovitost postopkov in razbremenitev sodnikov za skrajšanje povprečne dobe odločanja in odpravo zaostankov ter povečevanje izbire uporabnikov storitev celotnega pravosodja.
Okrožna sodišča bodo ob nespremenjeni dinamiki potrebovala za odpravo sodnih zaostankov 156,6 leta, za odpravo sodnih zaostankov pri pomembnejših zadevah pa 267,2 leta.
Prekratek rok
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je predloga sprememb zakonov o sodiščih in o sodniški službi poslal vrhovnemu sodišče v usklajevanje, pri tem pa določil sedemdnevni rok. V odgovoru je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša izpostavil, da predloga nista bila pripravljena v sodelovanju ministrstva in sodstva, prav tako ne upoštevata nobenega od predlogov, ki ju je vrhovno sodišče posredovalo MPJU že avgusta in sta se med drugim nanašala na delo specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah. Prav tako je sedemdnevni rok za usklajevanje prekratek, saj poslovnik vlade za tovrstna usklajevanja predvideva od 30 do 60 dni.
Kolegij predsednika vrhovnega sodišča je tako pred dnevi ocenil, da predlagane spremembe ne zagotavljajo občutnejših izboljšav, saj ne rešujejo vprašanj, ki so večjega pomena za učinkovito in uspešno poslovanje sodišč. Ukrepi, za katere ocenjujejo, da so ključnega pomena za nadaljnje izboljšanje poslovanja sodišč in jih je sodstvo predlagalo že februarja ob otvoritvi sodnega leta, po ugotovitvah vrhovnega sodišča v predlogu zakonskih sprememb ostajajo zgolj na načelni ravni, nekatere predlagane rešitve pa so celo v nasprotju z njimi.
Ob tem vrhovno sodišče izpostavlja vprašanje dokončne vzpostavitve sodnega okrožja, spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile uvedbo pričakovanega obsega dela na ravni organizacijskih enot in poenostavile postopke rednega napredovanja, napredovanje okrajnih sodnikov v nazive okrožnih sodnikov, sprejem strategije zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč s ciljem poslovanja na eni lokaciji in sprejem strategije optimizacije mreže sodišč. Ker je tudi nadaljnji razvoj dogodkov potrdil ocene sodstva o potrebnosti teh ukrepov, je vrhovno sodišče napovedalo, da bo v mesecu dni samo pripravilo bolj operativne predloge.
Zgodbe o paketu zakonskih sprememb seveda še ni konec in pričakovati je nadaljnje kresanje mnenj. Tako kot jih je povzročila izjava ministra Pličaniča, da ne držijo statistični podatki o sodnih zaostankih, ki jih javnosti že vrsto let predstavlja sodstvo. Kje se torej pojavljajo razhajanja med podatki vrhovnega sodišča in MPJU?
Rok za pripombe in dopolnitve predlogov zakonskih novel o sodiščih in sodniški službi se je iztekel. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v kratkem času s strani sodstva prejelo številna mnenja in pripombe, nekatera še prihajajo. Ministrstvo napoveduje, da jih bo temeljito preučilo in v skladu z njimi pripravilo nov predlog novel obeh zakonov. Ob tem poudarjajo, da med prispelimi mnenji in predlogi vsebinsko in strokovno dodelano izstopajo predlogi predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, predsednika ljubljanskega višjega sodišča Jerneja Potočarja in predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana.
Ugotovitve temeljijo na uradni statistiki
Na MPJU so za PN pojasnili, da pri podatkih glede sodne statistike ne gre ne za nov projekt in ne za novo metodologijo zbiranja podatkov. Ugotovitve ministrstva temeljijo prav na uradni sodni statistiki. Bistvena razlika pa je v merilu. Za MPJU je namreč pomembno, da se pri predstavitvi sodne statistike ne zabrisuje meja med pomembnejšimi in drugimi sodnimi zadevami.
“Pri pregledu sodne statistike smo prišli do ugotovitve, da gre zmanjšanje števila sodnih zaostankov predvsem na račun zmanjšanja izvršilnih zadev in izvršilnih gospodarskih zadev, kar je posledica boljše informacijske podpore postopkom izvršbe,” pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da tudi vrhovno sodišče glede glavnih kazalnikov uspešnosti poslovanja v lanskem letu ugotavlja, da je bilo v letu 2011 rešenih za dva odstotka manj pomembnejših zadev kot v letu 2010. Prav tako ugotavlja stagnacijo ali celo naraščanje sodnih zaostankov pri pomembnejših zadevah.
Na MPJU so za potrebe analize trenutnega stanja, ki je obvezno poglavje v procesu priprave predpisov, v obdobju 2008-2011 spremljali učinkovitost delovanja posameznih sodišč pri pomembnejših zadevah, torej tistih, pri katerih sodniki odločajo meritorno. Pri višjih sodiščih tako ugotavljajo, da se je v omenjenem obdobju zmanjšalo število rešenih pomembnejših zadev, število prenesenih zadev iz leta 2010 v leto 2011 se je povečalo za 5,2 odstotka, rast se nadaljuje tudi pri prenosu iz lanskega v letošnje leto, medtem ko je pripad novih pomembnejših zadev manjši za 7,2 odstotka.
Najbolj kritično na okrožnih sodiščih
Pri okrožnih sodiščih se je število pomembnejših zadev v reševanju povečalo. To po ugotovitvah MPJU ni posledica večjega pripada pomembnejših zadev, pač pa naraščanja števila nerešenih pomembnih zadev v posameznem letu, ki se je nadaljevalo tudi pri prenosu iz lanskega v letošnje leto. Število rešenih zadev tako ostaja dokaj nespremenjeno, kar pomeni, da se dinamika reševanja ni izboljšala.
Pri okrajnih sodiščih se je število nerešenih pomembnih zadev sicer iz leta v leto zmanjševalo, po oceni MPJU predvsem zaradi zmanjšanega pripada pomembnih zadev in ne boljše učinkovitosti. V zadnjih dveh letih je število rešenih zadev dokaj konstantno.
Na MPJU navajajo, da sodstvo sicer poudarja nekatere pozitivne trende pri zmanjševanju sodnih zaostankov, vendar imajo ti trendi tudi negativne značilnosti. Trendi namreč niti zdaleč niso pozitivni pri reševanju pomembnih zadev, ki so za delovanje pravne države daleč najpomembnejše. “Če se bodo sodni zaostanki zmanjševali s tako dinamiko kot v letih 2010 in 2011, bo sodstvo za odpravo zaostankov potrebovalo nadaljnjih 100 do 200 let,” pojasnjujejo na MPJU. Ob tem dodajajo, da vzbujajo skrb podatki pri višjih sodiščih, kjer zaznavajo trend naraščanja, in pri okrožnih sodiščih, kjer je čas za odpravo sodnih zaostankov ob nespremenjeni dinamiki ocenjen na 156 let. Pri pomembnejših zadevah pa bodo okrožna sodišča ob trenutnem trendu za odpravo zaostankov potrebovala kar 267 let.
SILVA KRIŽMAN