Bolgarov DNK na lepilnem traku, s katerim je imel umorjeni zvezane roke

Izvedenec za biološke sledi iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija je med pregledovanjem lepilnega traku, s katerim je imel pokojni Olianki Vatovec na hrbtu zvezane roke, našel sled DNK obtoženega Koste Aleksandrova.

Gavrilo Hadžić iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija je na lepilnem traku, s katerim je imel pokojni zvezane roke, našel DNK obtoženega Koste Aleksandrova
Gavrilo Hadžić iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija je na lepilnem traku, s katerim je imel pokojni zvezane roke, našel DNK obtoženega Koste Aleksandrova 

KOPER > Nekatere podrobnosti o tem, kako je prišel do njegove DNK, je pojasnil na včerajšnjem nadaljevanju sojenja obtoženima umora, 61-letnemu Marku Markoviču iz Izole in 33-letnemu Bolgaru Kosti Aleksandrovu.

Po tem, ko so v kleti stanovanjske hiše v Čežarjih 11. marca lani našli umorjenega Oliankija Vatovca (umrl je prejšnji večer), je na ogledu kraja zločina sodeloval tudi Gavrilo Hadžić iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Kriminalistom in kriminalističnim tehnikom je pomagal zlasti pri zavarovanju sledi prijemanja, ki so jih našli v hiši, predvsem na različnih kljukah in drugih predmetih. V laboratoriju pa je pregledal tudi lepilni trak, s katerim je imel pokojni Vatovec na hrbtu zvezane roke.

Z njegovih rok ga je snel sodni obducent, nato pa so ga kriminalisti zavarovali in odnesli v forenzični laboratorij. Po fotografijah sodeč je imel pokojni roke zvezane z več plastmi prozornega, širšega lepilnega traku, ki je bil prevezan še z vezalko.

Na traku našel mešano biološko sled

Kot je znano, tožilstvo Marku Markoviču in Kosti Aleksandrovu očita umor, ki sta ga iz koristoljubja zagrešila na zahrbten način. V sodni dvorani so tudi včeraj pregledovali fotografije s prizorišča zločina, iz kleti, v kateri so Vatovca umorili, pa tudi fotografije, ki so nastale med obdukcijo. Prebrali so še uradni zaznamek, ki je nastal ob njej. Obducent je ugotovil več udarcev s topim predmetom, ki so si z veliko silo sledili drug za drugim. Kriminalistu, ki je napisal zaznamek, je poročal o številnih poškodbah glave, ni pa mogel ugotoviti, s kakšnim topim predmetom so nastale poškodbe in razpočne rane, izključil je kladivo in sekiro. Izvedenec je ugotovil, da so Vatovca napadli od zadaj ali s strani, pri njem ni ugotovil obrambnih poškodb. Pokojni je imel glavo ovito z modrim delovnim kombinezonom, desno hlačnico pa je imel zavito čez usta in nato zavezano v vozel. Med pregledom obducent ni opazil poškodb, ki bi kazale na spolni napad.

“Trak sem dobil že zavarovan,” je pojasnil Hadžić. Bil je prepojen s krvjo, zato je iskal tiste dele, na katerih ni bilo toliko krvi. Našel je dva takšna delčka, ju najprej očistil, nato pa je na njih našel sledi, iz katerih je izoliral DNK in nato opravil analizo. V enem od vzorcev je našel mešano biološko sled. Povedal je, da je bila to večji del biološka sled žrtve, druga, manjšinska, pa je pripadala drugi osebi. Z njo bi lahko potrdili, če je nekdo osumljen, ali pa ta sum ovrgli.

Po aretaciji obeh obtoženih julija lani je dobil tudi biološko sled (slino) Koste Aleksandrova. Ugotovil je, da manjšinski del zavarovanega DNK pripada Aleksandrovu. Pojasnil je še, da je šlo za DNK iz epitelnih celic. Omenjeno biološko sled je našel v nekakšnem žepku na notranji strani lepilnega raku. Povedal je, da je bilo več slojev lepila, sled pa je našel na sredini. Po logičnem sklepanju je sled nastala med ovijanjem rok umorjenega Vatovca. Že v preiskavi je povedal, da je možnost tako imenovane “kontaminacije” zavarovanega lepilnega sledu možna, a majhna.

Analiziral je tudi druge biološke sledi, ki so jih našli med ogledom, med drugim tudi na spodnjih hlačah in spolovilu umorjenega, a so našli le njegove biološke sledi.

Sled je pustil čevelj številka 44

Petčlanski senat je včeraj zaslišal še več kriminalistov in kriminalističnih tehnikov, ki so sodelovali v različnih fazah preiskave. Eden od kriminalističnih tehnikov je pojasnjeval, kako so zavarovali sledove obuval. Po sledeh, ki so jih našli, je bilo takoj jasno, da sta bila v hiši najmanj dva storilca. Iz nacionalnega forenzičnega laboratorija, kamor so poslali sledi obuval, so dobili odgovor, da eno od takšnih sledi, ki so jih zavarovali, puščajo obuvala memphis one, ki jih prodajajo samo v prodajalnah Deichman. Zato so odšli v omenjeno prodajalno, dobili takšne čevlje različnih velikosti in vzeli primerjalne odtise. Po meritvah so ugotovili, da je sled pustil čevelj številka 44.

Škatlo, v kateri so bili takšni čevlji, so našli med preiskavo barake v Izoli, v kateri je živel obtoženi Marko Markovič. Njegova partnerka je povedala, da se jih je Markovič znebil in jih vrgel v morje.

Včeraj so zaslišali tudi nekdanjega paznika iz zapora na Dobu, ki je - ko je Markovič tam prestajal kazen zaradi umora na Hrvaškem - z njim navezal prijateljske stike. Povedal je, da je Markoviču lani februarja v prodajalni s čevlji v Ljubljani kupil takšne čevlje. Dodal je, da je takrat kupil dva para čevljev tudi zase.

Po njegovih besedah je obtoženi živel s partnerko E. P. Ko je prišel na obisk, so se imeli dobro, zabavali so se. Spoznal je tudi Kosto Aleksandrova. Vedel je, da je Markovič pogosto zahajal v igralnico na Belvederju, tudi zato, ker je bila tam hrana in pijača za goste brezplačna.

Po njegovem zaslišanju je Markovič pripomnil, da kako znajo obrniti prijatelje, da jih je zdaj strah. “Vidim, da te je strah. Se ti opravičujem za to,” mu je rekel. V sodni dvorani so poslušali tudi več posnetkov pogovorov med Markovičem in njegovim znancem, iz katerih je zaznati, da je Markovič vedel, da ga policisti sumijo vpletenosti v umor.

Volva odplačeval na obroke

Na prostor za priče je stopil tudi sodni izvršitelj Tadej Poljak, saj je prav on Markoviču prodal volva V70 starejše izdelave, prek katerega so kriminalisti izsledili osumljenega. Nekateri domačini so namreč kriminalistom povedali, da so tistega večera v bližini hiše pokojnega opazili temnejši volvo karavan koprske registracije. Poljak je potrdil, da je Markoviču za 1500 evrov prodal avto, in sicer na več obrokov, a ga še ni prepisal nanj. Kot kupca mu ga je priporočil prav nekdanji paznik iz zapora na Dobu.

“Kriminalisti so začeli vohuniti okoli mene. Zanimalo jih je, kdo vozi volva. Povedal sem jim, da je vozilo v Markovičevi posesti. Prepričan pa sem, da so to že vedeli, potrebovali so le potrditev,” je navrgel Poljak, ki je policistom dal tudi obtoženčevo telefonsko številko. Ker mu Markovič ni plačeval obrokov, mu je enkrat ali dvakrat avto odpeljal, a to ni bilo v času, ko se je zgodil umor. Markovič pa naj bi mu povedal, da je avto posojal tudi nekim Rusom, kar je povedal tudi policistom. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji ponedeljek.

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano