Bo človeški tragediji sledila še okoljska ekološka bomba?

Italijanski reševalci so minulo noč na ladji Costa Concordia, ki je v petek nasedla ob toskanski obali, našli še eno truplo, so zjutraj poročale tuje agencije. A so zatem novico zanikali. Po uradnih podatkih je na ladji tako umrlo šest mrtvih. Pogrešali naj bi še 28 ljudi, od tega so večina potniki, le trije ali štirje naj bi bili člani posadke.

 Foto: Stringer/Italy
Foto: Stringer/Italy

CIVITAVECCHIA > Preživeli so dogajanje po usodnem trku v eno od čeri opisovali kot dramatično, panično in popolnoma neusklajeno reševanje, ki mu ladijska posadka ni bila kos: “Nihče ni vedel, kaj naj stori. Grabili smo reševalne jopiče in jih dobesedno kradli drug drugemu. Ko smo se prerinili do reševalnih čolnov, jih ladijska ekipa ni spustila v morje. Nič nam bilo jasno. Obupno nas je bilo strah, da bomo utonili. Podoživljali smo zgodbo s Titanika.”

Med potniki so bili tudi Hrvati in Srbi. Tatjana Vojvodić, ki je bila na križarjenju z možem in otroki, je za Jutarnji list povedala, da je neizmerno vesela, ker je preživela, vendar da že razmišlja o tožbi. Šokirana je, ker se je po njenih besedah kapitan vkrcal v reševalni čoln, preden bi na varno spravili vse druge ljudi. “Nekateri potniki okoli mene so ga prepoznali in so začeli nanj kričati,” trdi Vojvodićeva.

“Costi Crociere nisem pripravljena oprostiti. Uničili so mi počitnice. Težko bom pozabila na travmatično izkušnjo. Poleg tega že sestavljam seznam vsega imetja, ki sem ga izgubila v nesreči.” Zanikala je izjave nekaterih potnikov, da je bila posadka slabo organizirana. Po njenih besedah so filipinski in indijski člani posadke dali vse od sebe, da bi pomagali prestrašenim ljudem.

Izkušenega reševalnega potapljača Igorja Komadino smo vprašali, kako nevarno je pravzaprav reševanje v na pol potopljeni ladji. “Reševalci so z zunanjo ekipo povezani glasovno, včasih tudi z video povezavo. Tako jim lahko glede na načrt ladijskih prostorov svetujejo, kako se premikati in kje iskati morebitne preživele. Sicer pa so pozorni tudi na zvoke okoli sebe. Potapljači morajo ves čas paziti, da nanje ne pade kakšna odlomljena ladijska konstrukcija. Žal v takšnih primerih velja pravilo, ki je lahko slišati nekoliko kruto, namreč, da imajo poleg žensk in otrok prednost pri reševanju tisti, ki imajo večje možnosti za preživetje,” je pojasnil Komadina.

Pomorski inšpektor Tomo Borovničar je previden pri izjavah, saj pravi, da bo nesreči sledila temeljita preiskava, ki lahko traja od šest mesecev do enega leta. “Danes razpredati o tem, kaj se je dejansko zgodilo, je neprimerno. Sledilo bo zaslišanje vpletenih, morda tudi kakšna simulacija nesreče,” ocenjuje.

Po nesreči so se pojavile informacije, da kapitan Francesco Schettino, kot že večkrat doslej, ni plul po predpisani plovni poti, temveč se je odločil za smer bližje obali otoka Giglio. Menda je bil takšen, domnevno tvegan “pozdravni manever” v njegovem običajnem ladijskem repertoarju. Po besedah pomorskega inšpektorja Toma Borovničarja se kapitan glede na okoliščine sam odloča, kako izpeljati določene manevre. Vsekakor se ladja ne sme približati obali na manj kot 250 metrov. “Večina poveljnikov se zaradi varnosti raje odloča za plutje dlje od obale,” pove sogovornik.

Ladijska črna skrinjica

Tako kot letala, so tudi ladje opremljene s črno skrinjico. Naprava se imenuje voyage data recorder (VDR). V skrinjici so shranjeni podatki zadnjega meseca plovbe:

> zvočni zapis pogovorov na mostu in na drugih položajih

> komunikacija med mostom in strojnico

> sporočila telegrafa za upravljanje z glavnimi motorji

> položaj krmila

> pozicija po GPS

> alarmi v strojnici

> slika ARPA radarja

Če se plovilo potopi za več kot 15 metrov, ta naprava izplava in jo je mogoče najti s pomočjo njenega signala.

Kako bodo dvignili ladjo?

Preden bodo nizozemski tehniki iz specializirane družbe Smit dobrih 450 milijonov evrov vredno ladjo Costa Concordia dvignili na površje, bodo iz rezervoarjev izčrpali gorivo. Tako bodo preprečili okoljsko katastrofo, saj je v nasedli velikanki najmanj 2400 ton goriva. Za takšen podvig bodo potrebovali vsaj dva tedna. Nato bodo ladjo poskušali dvigniti, nakar jo bodo odvlekli v ladjedelnico. Plovilo naj bi dvignili s pomočjo pilotov, ki ji bodo zabili v morje na delu, kjer trup gleda iz morja. Pri dvigu si bodo pomagali s posebnimi plavajočimi baloni. Medtem bodo iz ladje izčrpali vodo in zakrpali kar 70-metrsko luknjo, ki jo je povzročil trk v čeri. V ladjedelnici se bodo nato odločili, ali jo bodo popravili ali razrezali. Če opisana reševalna operacija ne bo uspešna, se bodo morali odločiti za drug načrt, ki predvideva razrez na morju in je precej dolgotrajnejši postopek.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano