Bivša šefa potegnila kratko

Koprskega kriminalista Amirja Beganovića sta zaradi pisma, ki ga je ta pisal generalnemu direktorju policije in šefu koprske uprave, tožila njegov bivši šef Robert Krajnc in njegov pomočnik Iztok Dragorajac. Sodišče je v obeh primerih odločilo, da Beganović svojih šefov ni žalil, ampak le prosil za pomoč zaradi spora z njima.

Dogajanje v koprski policijski upravi se je na sodišču razpletlo v prid kriminalistu Foto: Danijel Cek
Dogajanje v koprski policijski upravi se je na sodišču razpletlo v prid kriminalistu Foto: Danijel Cek

KOPER> Zgodba sega v konec leta 2006, ko so kriminalista Amirja Beganovića iz službe kriminalistične policije premestili na koprsko policijsko postajo. Štiri dni kasneje je Beganović pisal generalnemu direktorju policije Jožetu Romšku, direktorju koprske policijske uprave Iztoku Jakominu in sindikalnemu poverjeniku Deanu Juriču.

V svojem pismu je zapisal, da je sredi leta 2006 zaznal, da naj bi bil takratni pomočnik vodje kriminalistov Iztok Dragorajac povezan z enim od osumljencev, ki naj bi se ukvarjal z nezakonitimi posli pri preprodaji gradbenih strojev. Dodal je, da je iz dokazov, ki so jih proti osumljencu zbrali kriminalisti, izginila prav listina, ki je obremenjevala tega osumljenca. O tem je še pred pisanjem pisma obvestil svoje nadrejene, in tudi prvega moža kriminalistov Roberta Krajnca, pa se po njegovih navedbah ni zgodilo nič. Je bil pa zato deležen pritiskov in šikaniranja, ki so se končali z njegovo premestitvijo na policijsko postajo.

Kadrovsko se je začel primer razpletati po odstopu Iztoka Jakomina z mesta direktorja policijske uprave in izstopu iz policije spomladi 2007. Beganović se je decembra istega leta vrnil v kriminalistično policijo, Krajnca so še pred njegovo vrnitvijo premestili v Ljubljano, vendar je kmalu tudi on izstopil iz policije, Dragorajca pa so iz kriminalistične policije premestili v urad za kadrovska vprašanja. Beganovića je tožil tudi Šefik Purić, ki je s Krajncem kupoval čoln, vendar se Purić na izgubljeno sodbo okrožnega sodišča ni pritožil.

Še drugič izgubila

Beganović je v zapisu konec 2006 še omenil, da je Krajnc zlorabil policijo v zasebne namene, ko se je skupaj s poslovnim partnerjem iz Ljubljane sprl s prodajalcem plovila, ki sta ga kupovala. Prodajalec je takrat plovilo na skrivaj odpeljal, Krajnc pa je po Beganovićevih navedbah v reševanje osebnih težav vključil izolske in piranske policiste ter celo kriminaliste. Beganović naj bi se ukazu uprl.

Krajnc in Dragorajac sta zaradi zapisanega Beganovića tožila in od njega zahtevala po 5000 evrov odškodnine. Prvi je na koprskem okrožnem sodišču tožbo izgubil Krajnc, nato pa še Dragorajac. Okrožno sodišče je namreč razsodilo, da Beganović s svojim pisanjem ni hotel razžaliti svojih nadrejenih, ampak da je le prosil za pomoč zaradi neutemeljene premestitve. Oba tožnika sta se na sodbo pritožila in na višjem sodišču še drugič izgubila. Nazadnje so višji sodniki poleti zavrnili Dragorajčevo pritožbo.

Višji sodniki so ugotovili, da je okrožno sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, in še sami sklenili, da Beganović s pisanjem pisma ni hotel javno diskreditirati nikogar, ampak samo izraziti svoje nestrinjanje s premestitvijo. Višji sodniki so celo menili, da okrožnemu sodišču sploh ne bi bilo treba izvajati dokazov o odmevnosti pisma med delavci policije, ker to sploh ni bistveno.

Navedbe niso žaljive

Višji sodniki so menili, da Beganović v pismu proti Krajncu in Dragorajcu ni uporabil slabšalnih izrazov, same navedbe pa niso objektivno žaljive. Sklenili so, da opozarjanje na medsebojne odnose, opisovanje dogodkov, ki so pripeljali do premestitve, in ravnanje nadrejenih utemeljujejo zaključek, da je Beganović hotel z dopisom le sporočiti nadrejenim o svoji stiski in težavah.

DANIJEL CEK


Najbolj brano