Bivša policista čaka zapor, tretjemu ne bi smeli soditi

Šest let po tem, ko so v Pistoii s heroinom prijeli nekdanjega policista Darka Dekoviča, kasneje pa v Kopru še Franca Stopniška in Vladana Obrenoviča, prav tako nekdanja policista koprske policijske uprave, je zgodba dobila pravnomočen epilog.

KOPER> Višje sodišče je za Darka Dekoviča zavrnilo obtožbo, ker je bil za isto kaznivo dejanje že obsojen v Italiji. Obrenoviču in Stopnišku pa je znižalo prisojene zaporne kazni.

Kazenski senat koprskega okrožnega sodišča je pred dvema letoma zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami Darku Dekoviču prisodil štiri leta zapora, Francu Stopnišku osem let, Vladanu Obrenoviču pa sedem let in pol zapora. Na sodbo so se pritožili vsi trije obtoženi s svojimi zagovorniki. Višji sodniki so ugodili pritožbi Dekoviča in njegovega odvetnika Bruna Krivca, le v manjšem delu pa tudi pritožbam drugih dveh obtoženih, tako da so jima znižali zaporne kazni. Stopnišku so dosodili pet let in pol zapora, Obrenoviču pa pet let zapora. Dekovič je tako zdaj prost, Stopniška in Obrenoviča, ki sta zaradi nezakonitih poslov z ilegalci že sedela, pa čaka novo prestajanje zaporne kazni.

Če na kratko spomnimo, Darka Dekoviča so v Pistoi prijeli septembra 2005. Zasegli so mu približno osem kilogramov heroina in ga obsodili na štiri leta in pol zapora. Ugotovili so, da je bilo v pošiljki približno 900 gramov čistega heroina. Po dveh letih, avgusta 2007, je zaradi splošne amnestije odkorakal na prostost. A ga je v Sloveniji čakal še en sodni proces.

Od Črne gore do Pistoie

Državni tožilec Roman Sevšek je obtožbo vložil tako proti Dekoviču (ves čas je vztrajal, da ne gre za isto kaznivo dejanje) kot proti Stopnišku in Obrenoviču. Po obtožbi naj bi po heroin v Črno goro odšli vsi trije, tam naj bi Obrenovič in Stopnišek od neznanega albanskega državljana prevzela 8,3 kilograma heroina in ga skrila v Obrenovičev avtomobil. Stopnišek naj bi se v Slovenijo odpeljal sam, Obrenovič in Dekovič pa skupaj. Heroin naj bi nato skrili v hiši v Portorožu, Obrenovič in Stopnišek pa naj bi ga nato izročila Dekoviču, ki ga je v svojem avtomobilu odpeljal v Italijo. Pri Pistoii pa so ga prijeli finančni stražniki.

Odvetnik Bruno Krivec je ves čas opozarjal, da Dekoviču ne bi smeli soditi v Sloveniji, saj je bil za isto kaznivo dejanje že obsojen v Italiji. Že pred začetkom sojenja (Dekoviču so sodili v odsotnosti) je na sodišče poslal predlog, naj postopek proti Dekoviču ustavijo. Pri tem se je skliceval na evropsko konvencijo o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb, na ustavo, ki prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari, in na zakon o kazenskem postopku. Na sojenju se je Krivcu pridružil še odvetnik Oliver Kljajič, ki je opozarjal še na določila konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma. Ta predlog so med sojenjem večkrat ponovili, a kazenski senat o njem ni odločil, čeprav je pred koncem sojenja odločil o številnih drugih predlogih in zahtevah obrambe. Senat je v sodbi zaključil, da ne gre za isto kaznivo dejanje ter Dekoviča obsodil na štiri leta zapora.

“Nismo bili deležni poštenega sojenja”

“Nismo bili deležni poštenega sojenja. Če bi senat odločil o našem predlogu in bi ga, denimo, zavrnil, bi se lahko pritožili na višje sodišče, ki bi lahko že takrat odločilo,” opozarja odvetnik Krivec. Najbolj ga moti, ker so Dekoviču sodili na podlagi obtožbe, ki je državno tožilstvo sploh ne bi smelo vložiti. Predsedniku senata Julijanu Glavini zameri, ker s svojim vodenjem postopka ni dovolil, da bi se spor dogajal med obrambo in tožilstvom, temveč se je dogajal med obrambo na eni strani ter med tožilstvom in sodiščem na drugi strani. “Njegov način vodenja te obravnave trči ob zahtevo ustavnega sodišča, ki pravi, da mora sodišče soditi na podlagi dejstev in argumentov, nepristrano in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev, kar pomeni, da sodišče ne sme biti zainteresirano za izid postopka,” še dodaja Krivec.

Če bi držala filozofija senata v tem primeru, potem bi morali Dekoviča obsoditi kar štirikrat, torej še na Hrvaškem in v Črni gori. “A gre le za en historični dogodek,” poudarja Dekovičev zagovornik. To sta ugotovila tudi višje sodišče v Trstu, ki ni dovolilo, da bi Italija Dekoviča izročila Sloveniji (ta je za njim razpisala evropski priporni nalog), in izvenrazpravni senat koprskega sodišča.

Bo kdo odgovarjal za napako?

Krivcu pa je dalo prav tudi višje sodišče. “Sklep prvo-stopenjskega sodišča, da je obtoženemu Darku Dekoviču sodilo za drugo in ne isto kaznivo dejanje kot italijansko sodišče, je napačen,” so zapisali v sodbi. Pojasnili so še, da gre za isto količino droge in za celoto med seboj povezanih dejanj. “To pomeni, da je sodišče s to sodbo kršilo načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari,” so še poudarili v senatu višjih sodnikov.

“Na podlagi sodbe višjega sodišča bi morali pristojni razmisliti o strokovnem nadzoru nad delom sodnika. Pričakujem, da bodo strokovni nadzor opravili tudi nad delom tožilstva v tej zadevi in da bodo o ugotovitvah obvestili Dekoviča,” po tem, ko je proučil sodbo višjega sodišča, upa Krivec. “Dve leti sem bil prikrajšan za normalno družinsko življenje,” se po pravnomočnem sodnem epilogu spominja Dekovič. Ko so ga izpustili iz zapora, je bil še dve leti v Italiji. Sodišče je pripor proti njemu odpravilo med sojenjem, a je v Padričah vseeno ostal do aprila 2009.

Še na vrhovno sodišče

Višji sodniki pa so zavrnili večino argumentov, s katerimi sta Obrenovič in Stopnišek ter njuni odvetniki spodbijali sodbo in utemeljevali pritožbo. Višje sodišče je iz sodbe izpustilo le očitek, da sta drogo tudi hranila in jima je zato znižalo dosojene zaporne kazni. Njuna odvetnika Luka Zajc in Milan Krstič sta že napovedala, da bosta vztrajala in vložila na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti.

Odvetnik Zajc je že na pritožbeni seji med drugim predlagal, naj sodišče za Dekoviča zavrže obtožbo in nato Stopnišku in Obrenoviču ponovno sodi, Dekoviča pa v tem primeru zasliši kot pričo. Stopnišek in Obrenovič sta namreč ves čas trdila, da Dekovičeve izjave niso resnične, na ponovnem sojenju pa bi kot priča moral govoriti resnico.

Višji sodniki so v odgovoru na pritožbe med drugim zapisali, da je senat resda upošteval Dekovičevo pričanje v Italiji, a so njegove izjave potrdili tudi drugi dokazi.

SIJAN PRETNAR

---