Bi morali sodniki živeti kot menihi?

“Sodišča so človekova stvaritev in zato tudi niso imuna pred napakami. Odpravljanju teh napak so namenjena pravna sredstva, ki so edina prava pot za izpodbijanje sodnih odločb,” je na dnevih slovenskega sodstva v nagovoru dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

PODČETRTEK > Slovenske sodnice in sodniki so se ta konec tedna zbrali na tradicionalnih dnevih slovenskega sodstva v Podčetrtku. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je izpostavil širši pomen želje dela politike po podreditvi sodstva in celotnega pravosodja. “Naj takoj povem, danes nameravam govoriti o zaskrbljujoči pojavnosti, ki spremlja najbolj znano pravnomočno sodbo zoper Janeza Janšo in ostale, ne da bi si drznil seveda spuščati se v ocenjevanje njene pravilnosti in zakonitosti.”

Omenil je skrunitev table ljubljanskega višjega sodišča in dogajanje po izreku pravnomočne sodbe Janši. Ravnanje, ki sodišče in s tem sodstvo prikazuje kot ciljno trofejo, je izjemno nevarno, saj vodi v razgradnjo ustavnih temeljev države. Sodstvo se vztrajno prikazuje kot nedelujoče, neučinkovito, nekompetentno in spolitizirano, je dejal Masleša. “Demonizacija na podlagi posameznih ali celo ene same odločitve nosi v sebi neprikrit namen rušenja legitimnosti sodstva, ohromitve odločanja in ustrahovanja sodnikov. Glede tega si ni mogoče delati utvar.”

V nagovoru si je Masleša dovolil tudi bolj osebni pristop. Spregovoril je o očitkih, da je v totalitarnem sistemu kot sodnik sodeloval pri verifikaciji uboja begunca na slovensko-italijanski meji. “Ponoviti moram, da nobena od teh navedb ne drži. Vendar se v najslabši kafkovski maniri kar ponavlja, da so navedena dejstva, ki se niso nikoli zgodila, dokazana.” Z imenom in priimkom je navedel ustavnega sodnika Jana Zobca, saj, kot je dejal, vse skupaj temelji na njegovih psihološko zelo domišljenih, medijsko učinkovitih, skrbno negovanih in zavestno izrečenih neresnicah in fantazmah.

Sodniki bi morali po mnenju Masleše sicer ostati načelni do konca, saj se izbiranje bližnjic ne izplača. Vprašal pa se je tudi, kje so meje samoomejevanja sodnikov oziroma ali morajo “živeti kot menihi”. . S tem se strinja tudi Marin Mrčela, predsednik skupine za boj proti korupciji Sveta Evrope - Greco, ki je sodeloval na okrogli mizi o etiki in integriteti sodnikov. Zavzel se je, da bi imeli sodniki svetovalce za etiko, ki bi jim svetovali v primerih, ko se sami ne morejo odločiti, kaj je etično in kaj ne.

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pa je dejal, da se zaveda, da imajo tudi sodniki osebno politično prepričanje, vendar to ne sme vplivati nanje pri izreku sodb. Poudaril je, da je v primeru političnih pritiskov težko ohraniti integriteto in neodvisnost dela tožilcev in sodnikov.

SILVA KRIŽMAN

---