Bangijev ni priznal krivde

Predstojnik urada za okolje in prostor na koprski občini Georgij Bangijev na današnjem predobravnavnem naroku v zvezi z menjavo občinskih zemljišč leta 2006 tako kot pred njim župan Boris Popovič krivde ni priznal.

Predstojnik urada za okolje in prostor na koprski občini Georgij Bangijev na današnjem predobravnavnem naroku v zvezi z menjavo občinskih zemljišč leta 2006 tako kot pred njim župan Boris Popovič krivde ni priznal Foto: Ilona Dolenc
Predstojnik urada za okolje in prostor na koprski občini Georgij Bangijev na današnjem predobravnavnem naroku v zvezi z menjavo občinskih zemljišč leta 2006 tako kot pred njim župan Boris Popovič krivde ni priznal Foto: Ilona Dolenc

KOPER > Glavna obravnava, ki je bila pogojno predvidena za april, pa se zaradi zasedenosti odvetnikov utegne zamakniti v mesec maj.

Sporna naj bi bila zemljišča v Valdoltri, ki jih je koprska občina leta 2006 zamenjala za parcele v Kopru. Omenjena zemljišča je Mestna občina Koper zamenjala, ker je parcele v Kopru potrebovala za gradnjo podaljška ceste nad Dolinsko cesto. Podjetje, ki je kupilo zemljišča, naj bi do njih prišlo ceneje, kot če bi jih kupilo na javni dražbi ali prek javnega zbiranja ponudb. Tožilstvo je proti Borisu Popoviču vložilo ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja, proti Georiju Bangijevu pa zaradi pomoči pri kaznivem dejanju.

Zagovornik Bangijeva Branko Gvozdič se je, tako kot pred njim Popovičev zagovornik Luka Zajc, strinjal z izvajanjem dokazov iz obtožnice. Ti naj bi, kot je že na predobravnavnem naroku za Popoviča prejšnji mesec izpostavil Zajc, bili za obtožena celo razbremenilni.

Je pa Gvozdič ob tem predlagal še več listinskih dokazov, med drugim posamične odloke o zazidalnih načrtih in občinske proračune v obdobju 2003-2007, ki naj bi dokazovali, da je občina menjalne pogodbe sklenila zaradi javnega interesa to je izgradnje ceste in vodovodnega omrežja.

Poleg tega je obramba predlagala kot dokaz magnetogram sej občinskega sveta, iz katerih naj bi bilo razvidno, kako pereča je bila problematika izgradnje vodovoda.

K razjasnitvi dejanskega stanja naj bi pripomogla tudi pričanja občanov, s katerimi je občina sklenila menjalne pogodbe za podobna zemljišča na istem območju.

Za konkretno pričo je okrožna državna tožilka Tamara Pahor menila, da bi ta odgovarjala glede zamenjave parcel, ki so se zgodile več let pred inkriminiranimi dogodki, zato pričanje po njenem ne bi pripomoglo k razjasnitvi okoliščin.

Gvozdič pa je nasprotno poudaril, da je tudi predlagana priča doplačala dve tretjini vrednosti zamenjanih parcel. Pri tem je pomembno, da se je postopek menjave zemljišč v tem primeru začel še za časa županovanja Dina Pucerja, ki ga nihče ni kazensko preganjal.

Prav tako je Gvozdič predlagal, da se opravi poizvedbo, koliko razlastitev je občina opravila v zadnjem desetletju. S tem bi po mnenju odvetnika dokazali, da ne drži očitek tožilstva, da bi več iztržili z razlastitvijo, saj so to vrstni postopki dolgotrajni in neučinkoviti.

Glavna obravnava bi se morala načeloma začeti 8. aprila, a je Gvozdič dal vedeti, da takrat morda ne bo prost, zato se utegne zgoditi, da se bo glavna obravnava začela šele maja. Za takrat je sodnik Matevž Gros razpisal še dodatna termina.

STA


Najbolj brano