“Vse je bilo jasno, čisto in pošteno”

Nekdanji direktor Hranilno-kreditne službe (HKS) Soča Jožef Janežič vztrajno zanika očitke o zlorabi položaja in poslovni goljufiji. Za vse krivi Braneta Goršeta, prvega stečajnega upravitelja družbe, in Banko Slovenije, ki je pred desetimi leti sprožila stečajni postopek HKS. Ta po njegovem mnenju ni bil potreben.

NOVA GORICA > Na novogoriškem okrožnem sodišču se je začelo sojenje nekdanjemu direktorju HKS Soča Jožefu Janežiču. Tožilstvo mu očita zlorabo položaja in poslovno goljufijo, pri čemer je nastala velika premoženjska škoda.

Pet milijonov evrov škode

Obtožnica, dolga kar 60 strani, naj bi bila sestavljena tudi s pomočjo kazenskih ovadb številnih upnikov, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja optimistično zaupali varčevalnemu sistemu HKS Soča in njihovim visokim obrestim za varčevanja ali vezane vloge. Zaradi odobritve večjih posojil in slabega poslovanja HKS, ki jih je Janežič vodil tudi prek podjetij KAM d. o. o. in SIT Invest, naj bi družbo pahnil v nezavidljiv položaj, zaradi česar so varčevalci ostali brez svojih prihrankov.

Nekateri upniki so določen odstotek vloženega zneska že dobili, mnogi pa na svoj denar čakajo že več let. S kaznivimi dejanji, ki naj bi se zvrstila med leti 1995 in 2003, naj bi obtoženi HKS Soča povzročil za približno pet milijonov evrov škode.

Nepotreben stečaj?

57-letni Janežič je v svojem zagovoru znova zanikal vse očitke. “Uvedba stečaja HKS Soča je bila nepotrebna,” je večkrat poudaril. Ves čas naj bi kot direktor družbe deloval v dobri veri, zlasti do svojih strank. Z ženo naj bi v HKS imela tudi vse svoje prihranke. Po njeni smrti pa naj bi Janežič njeno premoženje prepisal na njune otroke, ki so tudi med upniki.

“S strani Banke Slovenije je bila uvedba stečaja povsem nepotrebna, predlagal sem jim dokapitalizacijo,” je pojasnil. Ker so bili v HKS precej fleksibilni, večje obresti pa naj bi omogočal posel, naj bi v Banki Slovenije - po njegovem mnenju namerno - želeli škodovati družbi. Obdolženi je zatrdil, da je leta 2002 še vlagal v HKS, ker je verjel, da bo zadevo izpeljal do konca. Denarja brez utemeljenega razloga ni nikoli dvigoval za lastne potrebe.

Posojal ga je podjetjema KAM in SIT Invest, kjer so ga plemenitili. Tako so denar razpršeno posojali, ne pa porabili brez razloga, je poudaril. Pri tem naj ne bi nastalo nikakršno oškodovanje stečajne mase, zaradi česar naj bi Banka Slovenije proti njemu vložila kazensko ovadbo. Kot razlog za stečaj so na koncu v Banki Slovenije navedli primanjkljaj v višini 50.000 evrov.

“Jaz sem dokaz, da stečaj ni bil potreben. S prihranki bi z ženo brez težav prispevala zahtevano vrednost. Vse je bilo namreč jasno, čisto in pošteno,” je orisal situacijo izpred več kot desetih let.

Kriva tudi ustavno sodišče in Gorše

Omenil je tudi Braneta Goršeta, prvega stečajnega upravitelja HKS, ki naj bi storil več nepravilnosti pri vodenju stečaja in s tem izčrpaval stečajno maso. Med drugim naj bi prikazoval visoke stroške svojih storitev, Janežiču pa naj dve leti in pol ne bi dovolil na upniške odbore.

Škoda naj bi po njegovem mnenju nastala tudi zaradi načina delovanja našega ustavnega sodišča ter počasnosti tovrstnih institucij. Ponovil je, da v lasten žep ni pospravil niti kovanca, saj bi s tem pljuval v lastno skledo. “Žal mi je za ljudi, ki pa niso po moji krivdi ostali brez denarja. Imam mirno vest, saj sem delal prav ter v dobrobit družbe in varčevalcev.”

Višji državni tožilki Damijani Bandelj je zatrdil, da je HKS do svojega stečaja vestno opravljala svoje obveznosti, zaradi svojega statusa pa je imela omejene možnosti opravljanja dejavnosti, zato je določene posle izpeljal prek največjih dolžnic HKS - podjetij KAM in SIT. Obtoženi naj bi izpolnjeval vse obveznosti do varčevalcev, obenem pa plemenitil denar, ki so mu ga zaupali. “Delal sem kot dober gospodar,” je še dejal v svoj zagovor.

ANA CUKIJATI

---