“Med njima ni bilo sovraštva”

“Med njima ni bilo nobenega sovraštva. Ne vem, kaj se je tistega večera zgodilo, ne morem si razložiti, kaj je moralo biti. Šlo je za usodni trenutek,” nam je po umoru in samomoru v Gradinu v solzah povedala sestra pokojnih bratov Šavron Dora Hrvatin. Po bolečini zaradi izgube bratov so jo razžalostile še izjave sosedov in pisanje v medijih.

Gracijano Šavron
Gracijano Šavron 

GRADIN > “V nekaj minutah sem izgubila dva brata. Še isti večer me je klicalo nekaj ljudi in me spraševalo, kaj se dogaja v Gradinu, pa se mi niso upali povedati. Šele Gracijanova prijateljica iz Sežane mi je povedala, da sem izgubila brata. Od šoka sem se zlomila,” nam s solznimi očmi pripoveduje sestra pokojnih bratov Šavron Dora Hrvatin, ki živi v Kopru in je potrebovala dobrih deset dni, da je o tragičnem dogodku lahko spregovorila. 61-letni Gracijano in 57-letni Bruno sta v družinski tragediji pred tremi tedni umrla v Gradinu.

Bolečini zaradi samega dogodka se je v naslednjih dneh pridružila še bolečina zaradi poročanja o dogodku v medijih. “Ljudje si moramo pomagati, razumeti, biti čustveni, ne pa samo obsojati. Zakaj nista gospoda Vulič in Šavle povedala, koliko sta jim moja brata pomagala? Zakaj je bilo treba o njiju govoriti in pisati le grdo? Še Šavletova žena je izjavila, da je bil Bruno edini v vasi, ki je vedno priskočil na pomoč,” je povedala.

Zadnja leta naj bi za Gracijana skrbel Bruno. Skrbelo naj bi ga, kaj bo z Gracijanom, če bo obležal. Bolehal je namreč za rakom. “Imel je štete dneve,” je povedala Hrvatinova.

“Bila sta dobra po srcu,” nadaljuje Hrvatinova pripoved o svojih pokojnih bratih. “V sebi nista imela nobene hudobije. Še posebej Bruno je pomagal vsakomur v vasi. Ni znal reči ne. Sebi je marsikaj prikrajšal, da bi drugemu pomagal.” Povedala je, da je imel leta 1993 v Italiji prometno nesrečo s tovornjakom, v kateri je utrpel hude poškodbe glave. Zaradi poškodbe so ga invalidsko upokojili.

“Posledice so ostale, bolehal je za raznimi boleznimi, za visokim pritiskom, nazadnje za putiko. Teden pred dogodkom sem pri njemu doma na mizi videla en kup zdravil. Ne vem, kaj vse je jemal. Je tudi šepal in imel otečeno nogo, rekel je, da od putike,” pripoveduje Hrvatinova, ki je bila zadnjič pri svojih bratih v Gradinu tri dni pred usodnim večerom.

“Normalno smo se pogovarjali. Ni bilo videti, da bi bila med njima sploh kakšna zamera. Rečem vam, to je morala biti sekunda. Morali so imeti kakšno debato in potem se je zgodilo. Bruno je bil bolj vzkipljiv, ker je doživel veliko trpljenja in ga je nosil v sebi. Gracijano pa je vzel vse bolj mirno, na lahko,” je povedala njuna sestra.

Na vprašanje, zakaj je Bruno potegnil puško in ustrelil Gracijana, Hrvatinova ne najde odgovora. “Ali so bila kriva zdravila ali trpljenje, ki ga je nosil v sebi ... ne vem ...,” razmišlja. “In ko je videl Gracijana mrtvega na tleh, mu ni ostalo drugega, kot da je storil to, kar je.” Hrvatinova prav tako nikoli ni vedela ali slišala, da bi imel Bruno doma orožje. “Zakaj mu ga niso prišli vzeti, če sosed pravi, da je pred mnogimi leti grozil njegovemu sinu? Mi nismo vedeli nič, jaz nisem vedela,” trdi. Sicer pa ve, da je bil Bruno jezen na sosedovega sina, ker naj bi mimo njegove hiše divjal z avtom in mu povozil mačko in psa.

Svojci so oba pokojna brata pokopali hkrati, na skupnem pogrebu. Žaro z Brunovim pepelom so pokopali v grob njunega brata Vinka, žaro z Gracijanovim pepelom pa v grob njunih starih staršev. “Prišlo je toliko ljudi, kolikor jih še nisem videla na nobenem pogrebu. Prišli so se poslovit od pokojnih, do katerih so nekaj čutili in ju cenili,” je dejala Hrvatinova, ki je zmogla toliko moči, da je svojima bratoma na pokopališču v Gradinu povedala tudi poslovilne besede.

“Ne vem, če kdo lahko razume mojo bolečino. V štirih letih sem izgubila tri brate in mamo. Mati nas je učila, naj bomo pridni in pošteni. Bili smo verni, imeli smo se radi, pri nas ni bilo sovraštva. Ves svet bi dala, da bi jih dobila nazaj. Ampak poti nazaj žal ni,” je bridko sklenila svojo pripoved sestra tragično umrlih bratov Šavron iz Gradina.

DANIJEL CEK


Najbolj brano