sobota, 4. februar 2012
Foto:
Rak, bolezen sodobne družbe, napada že domala vsako družino, vsaj širše sorodstvo. Napovedi o razmahu te težke bolezni čez nekaj desetletij so še bolj črnoglede - zbolel naj bi že vsak drugi moški in vsaka tretja ženska.
Tej zahrbtni bolezni pa bi se lahko tudi sami uspešneje zoperstavljali, pravijo zdravniki. Veliko bi še lahko postorili za svoje zdravje. Že zarana bi v družini morali otroke spodbujati k zdravemu življenju, ki je vse kaj drugega kot ždenje za računalnikom, basanje z nezdravimi, mastnimi in s kemikalijami prepojenimi prigrizki in napitki, lenarjenje, debelost, droga.
Namesto tega bi morali tistega malo prostega časa, namenjenega zasebnosti, gojiti skupno rekreacijo v naravi, kuhati doma in v jedilnik vključevati veliko sveže zelenjave in sadja. Po možnosti iz lastnega vrta ali njive bližnjega kmeta. Namesto poležavanja na plaži bi bilo koristneje veliko plavati in se še pred odhodom na sonce primerno zaščiti, ne kaditi, ne pijančevati. Že mladostniku na pragu pubertete bi morali pojasniti, zakaj in čemu koristijo kondomi in trdnejše zveze - z zdravimi partnerji.
Tudi v službi bi, kljub slabi plači, splošni živčnosti in vse večji obilici dela, morali trezno oceniti, kaj in koliko zmoremo postoriti naenkrat in kaj lahko kak dan počaka. Kajti, kronični stres in rak hodita vse bolj vštric, z roko v roki. Zato bi morali znati kdaj šefu reči tudi ne - če imamo za to trdne argumente.
Nasveti niso izum zdravnikov in še koga. Zanje - poimenujemo jih tudi strpnost, umirjenost, prijaznost, sodelovanje - so vedeli in tako skušali tudi živeti že predniki. Vendar pa se niso pehali le za denarjem. Tudi, ko so bili v koži nadrejenih, niso na hrbtih sodelavcev za vsako ceno zdravili lastnih kompleksov in jim skušali venomer dokazovati, kdo je glavni. Skladneje so zmogli živeti s preprostim načelom: imeti se rad. Potomci ga moramo, očitno, spet doumeti - da bi lahko polno, zdravo živeli.