Italijani prisegajo na slovenske ase
Kaj sploh še ostane slovenskim kolesarskim privržencem po epskih prizorih s Svetih Višarij? Predvsem lepi spomini na veličasten dogodek, ki je sovpadel s športnim vrhuncem, zmagoslavjem Primoža Rogliča na 106. dirki po Italiji. V ekipnih igrah z žogo smo bili včasih priča takšnemu navijaškemu ozračju, ki ponese izbrance do želenega dosežka in ko se zdi, da je vse mogoče.
Podoben občutek je na prelomu tisočletja najbrž preveval slovenske nogometaše na kultnem Bežigradu, kjer so si utirali pot do uvrstitve na evropsko in svetovno prvenstvo. V času smučarske evforije na sončni strani Alp v osemdesetih letih so se na podkorenski strmini bržkone zašibila kolena tekmecem Bojana Križaja. Nemara dobijo veter v jadra tudi slovenski orli v dolini pod Poncami na tradicionalnih planiških poletih ob koncu skakalne sezone.
Roglič se je preprosto moral vpisati na seznam zmagovalcev dirke po Italiji. Kdaj, če ne zdaj, ko mu je uspeh v živo privoščilo na deset tisoče zbranih privržencev v Kanalski dolini.
V soboto je na resnično brutalnem vzponu na Višarje moč navijaških množic sovpadla z močjo Rogličevih nog, ki sta pred seboj rušili vse prepreke. Zdi se, da bi lahko s skupnimi močmi preskočili še tako visoko oviro, če bi se jim postavila po robu, pa bi bil izid enak. Primož Roglič se je preprosto moral vpisati na seznam zmagovalcev dirke po Italiji. Kdaj, če ne zdaj, ko mu je uspeh v živo privoščilo na desettisoče zbranih privržencev v Kanalski dolini in še večkrat toliko gledalcev pred zasloni, ki so prav s 33-letnim Zasavcem vzljubili kolesarstvo.
Gotovo bi se navijaška evforija naslednji dan prelila v Trst, če bi se, kot je bilo sprva predvideno, dirka po Italiji sklenila v naši soseščini. Tako pa so rožnato majico okronali v večnem mestu. V Rimu je nedeljski zaključek Gira vendarle dobil svečani pridih, potem ko je Primožu Rogliču čestital tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in mu izročil prepoznavni šampionski pokal kot znamenje brezmejne ljubezni do Gira, ki je že pred časom presegel italijanske okvirje.
Povezovalna simbolika Gira je pravzaprav že v izvoru same dirke, ki je lep čas skrbela za utrjevanje italijanske narodne zavesti in enotnosti. V zadnjem obdobju pri prestopanju nacionalnih meja v ospredje vse bolj stopajo športni in poslovni motivi. Giro poskuša po zgledu Toura postati globalna znamka, za kar pa se morajo prireditelji dirke po Italiji z odmevnimi gostovanji in s privabljanjem kolesarskih asov še toliko bolj potruditi.
Naslednja, še neizpolnjena želja Italijanov je prihod številke ena na svetu Tadeja Pogačarja v doglednem času, zato gre pričakovati, da bo Giro ostal blizu Sloveniji. Vanjo bi lahko spet vstopil leta 2025, ko bo Nova Gorica z Gorico nosila naziv evropske prestolnice kulture.