Spremembe brez stika z realnostjo

V Sloveniji smo priča pravemu kmečkemu puntu. Vlada si je z novimi zahtevami in zakonskimi predlogi, ki se tako ali drugače dotikajo ali posegajo v življenje in delo, pa tudi prihodek kmetov, odprla več front. Začelo se je z novimi okoljskimi zahtevami za območja Nature 2000, vrelišče je doseglo z novelo zakona o zaščiti živali, sodu pa je nazadnje dno izbila še sprememba bonitetnih točk kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če bi v luči skrbi za naravo in živali za prvi dve še nekako našli recimo da racionalne argumente, pa pri slednji odpove ves razum ali - povedano po domače - zdrava kmečka pamet. Dejstva, da je Geodetska uprava kamniti, zaraščeni in skorajda že neprehodni kraški gmajni skromnih šest bonitetnih točk povečala kar za šestkrat, tudi najboljši matematiki ne bi znali razložiti.

Razjarjeni kmetje, zlasti na Krasu, ob tem opozarjajo, da gre za še en ukrep, ki je nastal za zaprtimi vrati ljubljanskih pisarn in nima stika z realnostjo. Zdi se jim nepravično, da bodo kmetje v deželi, kjer je že tako več kot tretjina površin pod naravovarstvenim režimom Nature 2000, omenjeni še z dodatnimi okoljskimi ukrepi, ki prihajajo v veljavo z novim ciklom skupne kmetijske politike. Nerazumno se jim zdi, da za slovenske kmete veljajo drugačni predpisi kot drugod po Evropi. Kljub temu da imajo, denimo, na Nizozemskem omejitev sedem glav živine na hektar, pri nas pa še ene glave ne, se kmetom nalaga nove omejitve. Še zlasti ponižujoč pa se jim zdi predlog zakona o zaščiti živali z uvedbo tako imenovanih pooblaščenih svetovalcev, ki bi po opravljenem 40-urnem tečaju lahko vstopali na kmetije in preverjali, v kakšnem stanju so živali. S tem ne samo, da posegajo v neodvisnost veterinarske stroke, ampak vse kmete obravnavajo tudi kot potencialne mučitelje živali, še opozarjajo.

Razjarjeni kmetje, zlasti na Krasu, pa ob tem opozarjajo, da gre za še en ukrep, ki je nastal za zaprtimi vrati ljubljanskih pisarn in nima stika z realnostjo.

Kmetijska stroka ob tem poudarja, da večina kmetov že zdaj zgledno skrbi za svoje živali, tudi na neekoloških kmetijah pa zemljo obdelujejo po smernicah integrirane pridelave, z minimalno uporabo pesticidov. Da je naše kmetijstvo vse bolj ekološko usmerjeno, priča tudi podatek, da v Sloveniji že desetletje nismo zabeležili večjih pomorov čebel. K ohranjanju biotske pestrosti krajine poleg kmetov, ki skrbijo za pozno košnjo, prispeva namreč tudi kar 10.000 čebelarjev. Ker pri ohranjanju kulturne in naravne krajine že stoletja glavno vlogo igrajo prav kmetje, se ob dejstvu, da je tudi zaradi zgrešenih političnih odločitev teh vse manj, kaj kmalu lahko zgodi, da bomo v zaraščeni kraški gmajni zaman iskali zaščitene metulje, rastline in žuželke.


Preberite še


Najbolj brano