“Zdravje za vse”, vse bolj želja in dober biznis
Dogodki ob svetovnem dnevu zdravja so spet razgalili vso bedo zdravstva, zdravništva, politike in zakonodaje. Spet napovedana in nato odpovedana zdravniška stavka je ljudi razjezila. Pobesneli so ob najavi 30-odstotnega zvišanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice Generali in osupnili ob ekscesih v ZD Velenje in bolnišnici Brežice: zaradi odklonitve reševalca je v Velenju težek bolnik umrl na cesti pred ZD, zdravnik v Brežicah je svojce obvestil o smrti še žive bolnice, ker ni delal po predpisanem protokolu za ugotovitev smrti in ni preveril, ali je živa ali mrtva. Dobil je le opomin, zdravnica v Velenju niti tega ne!
Dogodki okrog obeleževanja svetovnega dne zdravja so posmeh njegovemu sloganu “Zdravje za vse” - ko naj bi vsak dostopal do vseh zdravnikov, ko jih bolan potrebuje.
Brežiški eksces blati že načet ugled zdravništva, ki nenehno terja višje plače, grozi z izstopom iz plačnega sistema, je prejel enormne in neupravičene dodatke na račun kovida, izvaja tihi beli štrajk v družinski medicini, v veliko ambulantah dela (pre)malo in v službi sočasno še honorarno, grozi s stavko, se okorišča kot v aferi Bošnjak ...
Če bi minuli teden zdravniki stavkali, bi se dostop do njih odmaknil večini takrat naročenih. Starejše od 18 let ali mlajši od 65, ki niso kronični bolniki in nosečnice, ki nimajo vročine in znakov življenjske ogroženosti, bi morali prenaročiti čez tri, sedem dni. To, da so vmes še neodkriti zelo težki bolniki, Fidesa ne skrbi; stavka je zakonska pravica.
Niso pa do podrobnosti predpisani količina etike, empatije, zavezanosti poklicu. S temi atributi opletata cehovska zbornica in sindikat, ko gre za pravice in bonitete. Eden novih biserov je predlog zdravniške zbornice: vpeljati institut neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oziroma svobodnega zdravnika, ki bi omogočil večjo fleksibilnost. Poznavalci scarijo: to je nesprejemljivo, okrepilo bi privatizacijo vsega zdravstva.
Še naprej se daljšajo čakalne vrste bolnih za skoraj vse storitve. Mnogi pacienti, čeprav ni več epidemije, na pregled pri osebnem zdravniku čakajo več dni in pred zaklenjenimi vrati. Razpasla se je praksa, da dopoldne v službi v javni bolnišnici vse več specialistov v ambulanti dela manj kot pred epidemijo, zato pa toliko več popoldne, honorarno pri zasebnikih. Ker jih za isto delo veliko bolje plačajo, kar jim omogoča tudi novi interventni zakon za skrajšanje čakalnih vrst, ki torej podpira bogatenje zasebnikov. Tam kot zdravnik dela tudi minister Bešič Loredan.
Vse več bolnikov v iskanju zdravljenja dopoldne v javnih bolnišnicah izve, da bodo na pregled in poseg na vrsti čez leto ali tri, bi pa bili pri istih zdravnikih na vrsti jutri, a drugje - pri zasebniku, kjer dela popoldne! Seveda pa moraš tam zdravljenje sam plačati. Kar je žalitev za vse plačnike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za kar bi jim sistem moral nuditi storitev čim prej v javnem sistemu.
Da naj bi bile kmalu premije dopolnilnega zavarovanja dražje za 30 odstotkov, je napovedala zavarovalnica Generali in z njo Triglav ter Vzajemna. Te zavarovalnice na račun tega zavarovanja že leta bogatijo in vsaj 40 odstotkov od tako zbranega denarja razporejajo za druge namene. Gre letno za 50 milijonov evrov tako zbranega denarja. Podražitev utemeljujejo z zvišanjem cen in vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih bremeni ob plačilu zdravljenj za svoje kliente in z mankom zaradi kovida. A ljudi čudi, kako lahko zavarovalniški lobi načrtuje gradnjo zasebne bolnišnice in navija za razcvet zasebnega zdravstva, obenem pa si upa javkati, da je ima izgubo zaradi prenizke premije dopolnilnega zavarovanja? Zato ljudje od ministra Loredana in vlade pričakujejo hitro, učinkovito in premišljeno ukrepanje in so vse bolj naklonjeni ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Še toliko bolj po najnovejši ugotovitvi ministra, da država na zavarovalništvo nima primernega vpliva niti glede premij. Poslanci Svobode so zato tokrat zelo pohiteli in vložili v parlament predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Kar bo zahtevalo še veliko usklajevanja in zdravorazumskega tehtanja. Res pa je, da se z ukrepanjem mudi, ker bi bila za mnoge 40 evrov visoka mesečna “dopolnilniška premija” preveliko breme in bi nekateri bili prisiljeni zavarovanje odpovedati, nato pa bi bolni umirali doma. Zato morajo odločevalci najti način, kako to nadomestiti s primernejšo obliko in denar zbirati v državni blagajni.
Da se je mera nedopustnega prelila čez rob potrpljenja in razumevanja ljudi, je poskrbel še eksces v brežiški bolnišnici. Dogodek je samo potrdil, da so nekateri zdravniki brezbrižni in malomarni, kot je bila konec marca zdravnica v ZD Velenje, ki je, kljub vnovičnemu klicu na pomoč, odrekla reševalca do bolnika z anevrizmo, in je ta zato sam v avtu na poti do ZD umrl na cesti pred stavbo! Notranja preiskava seveda zdravnico pričakovano sfrizirano ščiti! Tudi brežiški eksces razkriva malomarnost: lečeči bolnišnični zdravnik je 80-letno žensko razglasil za mrtvo in o smrti obvestil svojce ter jih čez pol ure spet poklical, češ da se je zmotil in je pacientka še živa! Vodstvo bolnišnice navaja, da je vzrok to, da zdravnik ni delal po protokolu glede ugotavljanja smrti in mu je izreklo opomin. Halo!!?
Zato narašča dvom v verodostojnost zdravništva. Ekscesi poglabljajo zelo načet ugled zdravništva, ki s Fidesom zahteva vedno novo zvišanje plač, grozi z izstopom iz plačnega sistema, je prejelo enormne in neupravičene dodatke na račun epidemije, izvaja tihi beli štrajk (družinska medicina), v nekaterih drugih ambulantah dela (pre)malo, grozi s stavko, zavlačuje pri delu in v službi dela honorarno (celjski radiologi), se okorišča kot v aferi Bošnjak … Kar vse krepi bojazen, da je takih dogodkov veliko, a skriti ostajajo nekaznovani. Zato so ljudje vse bolj kritični in neprizanesljivi, kljub vrsti še vedno zelo dobrih zgledov v belih haljah.