Pomlad je tu in z njo regrat: Bolj je grenko, bolj je zdravo

Rastlinske grenčine v telesu spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke, zato je prebava bolj učinkovita

Bolj je grenko, bolj je zdravo! To je vedno trdila moja mama, ko smo se kot otroci ''kremžili'' ob vsem grenkem, pa naj je bil to sirup proti kašlju ali regrat s polento. Grenkega nismo marali - kot ga nihče ni. Toda kaj so grenčine v prehrani? So koristne? Vsekakor. To so snovi grenkega okusa v rastlinah, najpogosteje v zelenjavi, zeliščih, začimbah, a redkeje v sadju. Najdemo jih:

• v divji prosto rastoči zelenjavi (divjem regratu, navadnem potrošniku, bršljanasti grenkuljici, travniški kozji bradi ...);

• v gojeni zelenjavi (radiču, cikoriji, rukoli, artičokah, špargljih - zlasti divjih, v endiviji in oljkah ...);

• v sadju (predvsem v grenivkah);

• v začimbah (rožmarinu, timijanu in kurkumi ...);

• v zdravilnih zeliščih in čajih (pelinu, rmanu, žajblju, angeliki, rumenem svišču, tavžentroži, islandskem lišaju, ingverju in drugih).

Skupna značilnost vseh grenkih živil v vsakodnevni prehrani je, da grenčine v človeškem telesu spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča peristaltika v črevesju (ritmično gibanje črevesja), zato je prebava bolj učinkovita, saj se čas delovanja prebavnih sokov pri tem ne skrajša. Prebavila imajo zato dovolj časa za temeljito predelavo zaužite hrane.

Grenčine pomagajo lenemu črevesju, odpravljajo zaprtost in posledice, ki so vidne tudi na koži. Poleg tega povečujejo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešujejo izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob in izločanje seča, s čimer čistijo ledvice, ter "odplavljajo" sečno kislino iz sklepov in tako preprečujejo putiko. Grenčine tudi čistijo kri, s čimer pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje. Začnejo učinkovati že po nekaj desetih minutah.

Katere grenčine vsebuje regrat?

Najbolj značilne so taraksin, tarakserin, taraksacin, taraksacerin, levulin in v koreninah polisaharid inulin. Te skupaj z rudninami in minerali (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, silicij, fosfor, mangan, baker) spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese, izločanje prebavnih sokov, izboljšajo prebavo pa tudi odvajanje vode in izločanje strupov iz telesa. Med fitosteroli so tarakserol, sitosterol, stigmasterol in kumesterol. Nekaj je tudi smol in kavčuka ter beljakovin, ki jih je v listih kar veliko - do 2,7 odstotka.

Največ grenčin v koreninah

Polisaharid inulin, ki je v koreninah regrata in drugih radičih kot rezervna hrana namesto škroba, je nekakšen naraven inzulin, saj preprečuje dvig krvnega sladkorja, ker je koristno za vse, ne samo za sladkorne bolnike. Inulin hkrati izboljšuje absorbcijo kalcija in magnezija in je močna podpora vsem, ki imajo črevesne težave. Je namreč prebiotik; to je hrana za dobre, človeku prijazne probiotične bakterije. Inulina je v koreninah največ jeseni, celo do 40 odstotkov, spomladi pa veliko manj.

Regrat je tedaj, ko cveti, bogat tudi s karotenoidi, zlasti z betakarotenom kot predstopnjo vitamina A ter z vitamini skupine B (B1 in B2) in C ter z že omenjenimi minerali. V zelenih listih in cvetnih koških je razmeroma veliko karotenoidov iz vrst ksantofilov.

Poleg že omenjenega vpliva grenčin za zdravje ima regrat izreden vpliv na presnovo, tako učinkovito čisti kri in limfe. Pomaga lenemu črevesu, odpravlja zaprtost in posledice na koži, razne ekceme in lišaje, akutne otekline in čire. Ugotovili so celo, da neposredno preprečuje nastajanje čirov na želodcu.

Z vidika zdravja je regrat najbolj učinkovit, ko ga stisnemo v sok ali zmešamo v zeliščni napitek. Zdravilen učinek bo zelo velik, če bomo tak sok uživali tri do štiri tedne po dve do tri jedilne žlice na dan.

Kardij in artičoka

Obe rastlini sta osata in za človeka pomembni zaradi svojih grenčin, najpomembnejša med njimi je cinarin. Pri kardiju so užitni dolgi, pecljati in stebelni zeleni podobni, vendar veliko čvrstejši listi. Pri artičokah uživamo odebeljene mesnate cvetne liste, ki so kot nekakšne luske, pri kardiju pa je užitno predvsem steblo, čeprav nekateri navajajo, da je mogoče uživati tudi mlade popke.

Artičoke imajo med vsemi rastlinami največ grenčine cinarin, ki močno spodbuja izločanje žolča in čisti jetra, znižuje slab holesterol in količino maščob (trigliceride) v krvi. Obenem spodbuja izločanje vode iz telesa.

Regratova pita s slanino, skuto in omako iz trobentic

Potrebujemo:

30 dag listov regrata, 20 dag slanine, 35 dag skute, 1 lonček kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, 4 dag masla, 3 dag trobentic, 1 dl sladke smetane za kuhanje, za testo za pito: 3 jajca, 3 žlice moke, 5 dag naribanega korenčka, 1dag soli 1 žlica mleka; papir za peko.

Priprava:

Najprej spečemo testo, ki je lahko tudi krhko. Za nadev na maslu sortiramo slanino in narezan regrat ter solimo. Skuto pretlačimo. Na testo najprej nadevamo regrat s slanino, potem skuto in vse skupaj prelijemo z legirjem, ki smo ga naredili iz kisle smetane in jajčka. Pečemo na temperaturi 230 stopinj Celzija približno 15 minut. Tik pred serviranjem v omako dodamo še trobentice.

Regratova juha s krompirjem

Potrebujemo:

1 manjša čebula, 1 strok česna, 40 dag kuhanega krompirja v kosih, pest regrata, en rdeč in en rumen korenček, sol, 2 dag masti z ocvirki, 2 dl mleka, 8 dl vode od krompirja, muškatni orešček.

Priprava:

Na ocvirkih prepražimo čebulo in česen. Nato dodamo regrat in ga na hitro prepražimo. Dodamo krompir z vodo, v kateri se je kuhal, in mleko. Začinimo in dodamo muškatni orešček. Povremo deset minut in serviramo. Juhica je še boljša, če ji dodamo malo kisle smetane ob serviranju.

Juha z regratom in krompirjem Foto: Ivan Merljak

Regratovi njoki z mesnim prelivom

Potrebujemo:

3 velike kuhane krompirje, 5 dag masla, žlico smetane, dobro pest sesekljanih regratovih listov, 2 jajci, 3 žlice zdroba in 3 žlice moke, ščepec soli.

Priprava:

Vroč krompir pretlačimo z maslom, smetano in regratom, v nekoliko ohlajeno maso dodamo jajci, nato v povsem ohlajeno še moko in zdrob. Vnovič dobro pregnetemo, oblikujemo njoke (cmoke) in jih kuhamo do sedem minut oziroma da priplavajo na vrh. Ponudimo jih z mesnim ragujem ali ocvirki.

Regratovi štruklji s krompirjevim testom

Potrebujemo:

¾ kg kuhanega krompirja, 28 dag moke, 8 dag masla, 5 dag sladkorja, dva rumenjaka in 1 dag soli, vzhajan kvas iz 1 dag kvasa in 2 žlic mlačnega mleka. Za nadev potrebujemo dobro pest sesekljanih regratovih listov, dve žlici svežega masla, ¼ litra smetane, 2 jajci, 3-4 žlice drobtin, pol žlice sesekljane čebule in ščepec soli.

Priprava:

Pretlačenemu krompirju dodamo maslo, rumenjak, sladkor, moko in vzhajan kvas. Dobro pregnetemo, pokrijemo in počakamo pol ure. Potem to razvaljamo in nadev razporedimo po razvaljanem testu. Zavijemo in skuhamo v krpi ali v sopari. Ponudimo kot prilogo.

Štruklji z regratom Foto: Ivan Merljak

Polnjene artičoke po tržaško

Potrebujemo:

artičoke, oljčno olje, česen, peteršilj, sol, poper, krušne drobtine in vodo.

Priprava:

Artičoke očistimo, odstranimo trde zunanje liste in artičoke s prsti nekoliko razpremo. Potem sesekljamo česen in peteršilj in ju pomešamo z drobtinami, soljo in oljčnim oljem in s tem nadevamo prostor med posameznimi listi artičoke. Nato postavimo artičoke tesno v posodo, da stojijo pokonci. Zalijemo z vodo do tri četrtine artičok in izdatno pokapamo z oljčnim oljem. Kuhamo na zmernem ognju, dokler listki ne postanejo mehki. Uživamo tako, da izpulimo listek in pojemo debelejši del lista, ostalo zavržemo. Sredino (srček) pa pojemo v celoti.


Najbolj brano