Istrski kulturni center pokopan, Bogatič podpira nov kulturni dom

“Pogovarjamo se o možnostih za gradnjo novega objekta na območju kulturnega doma oziroma o novem kulturnem središču na lokaciji, ki ni ob morju, da bi objektu zmanjšali poplavno ogroženost ter stroške gradnje in vzdrževanja,” pravi novi izolski župan Milan Bogatič. Socialni demokrati pa so prepričani, da bi takšen odmik od doslej načrtovanega Istrskega kulturnega centra Izola terjal širšo javno razpravo. Kritični so tudi nekateri kulturniki, med njimi Neva Zajc.

IZOLA > Milan Bogatič je pred dnevi javnosti sporočil, da je idejni projekt za Istrski kulturni center po njegovem mnenju za izolsko občino predimenzioniran. V predlogu letošnjega proračuna, ki je prav zdaj v enomesečni javni obravnavi, kulturnega centra ne omenja (niti novega kulturnega doma ne), očitno pa se zaveda, da Izolani že desetletja čakajo na večje in sodobno kulturno prizorišče. Nekaterim prireditvam, ki jih pripravljajo v telovadnici OŠ Vojke Šmuc, je tudi sam prisostvoval, na primer občinski proslavi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter dobrodelnemu koncertu v spomin na Danila Kocjančiča.

Zamisli o istrskem centru botrovala prijava za EPK

Kot opominja, se je zamisel, da bi nov kulturni center za obalno-kraško regijo zgradili na območju nekdanje Male opreme, porodila, ko so se v slovenski Istri potegovali za naziv Evropske prestolnice kulture (EPK). V ta namen naj bi občina v času njegovega predhodnika Danila Markočiča na javni dražbi Primorja v stečaju novembra 2019 kupila parcelo s pogledom na morje za 660.000 evrov, občinski svet jo je kasneje razglasil za javno kulturno infrastrukturo. Januarja lani je vlada projekt Istrskega kulturnega centra Izola vključila v načrt razvojnih programov 2021–2024, s čimer naj bi mu zagotovila 7,1 milijona, kar naj bi bilo malo več kot 40 odstotkov denarja za gradnjo.

Koliko je pripravljena primakniti država?

Je ministrstvo za kulturo z Asto Vrečko na čelu pripravljeno sofinancirati reševanje pomanjkanja ustreznih prostorov v Izoli za izvajanje kulturnih dejavnosti s 7,17 milijona evrov do konca leta 2026 ali le z 822.478 evri prihodnje leto, kot je neuradno slišati zadnjih nekaj mesecev? Obljubljenega odgovora nam še niso poslali. Prejšnja vlada pa je sofinanciranje s sedmimi milijoni utemeljevala z izboljšanjem pogojev za kulturno dejavnost v vseh istrskih občinah in izpopolnitvijo regijske ponudbe za turistični razvoj.

Po tej logiki bi nov objekt stal 16,44 milijona, toda Bogatič opozarja, da so ga podražili na 19,5 milijona že novembra 2021 v noveliranem osnovnem identifikacijskem dokumentu in da so se od januarja lani možnosti za njegovo izvedbo bistveno zmanjšale. “Naziv EPK sta dobili Nova Gorica in Gorica, prav tako ni povsem jasno, kolikšen delež denarja za gradnjo kulturnega centra bi primaknila država. To gotovo ne bo pokrilo najmanj polovice načrtovanih stroškov, kar bi občini omogočilo nemoteno izvedbo naložbe.”

Bi morali istrski center financirati samo Izolani?

O možnostih sofinanciranja novega kulturnega središča so 14. februarja na njegovo pobudo govorili istrski župani na koordinaciji P.I.K.A. “V primeru odobritve projekta in pridobitve nepovratnega denarja bi bili bliže uresničitvi te zamisli, danes pa občine ne morejo zagotoviti denarja za sofinanciranje kulturnega centra v Izoli, saj imajo stroške z lastnimi kulturnimi prizorišči. Piranska občina bo zagrizla v obnovo Avditorija Portorož, koprska bo za potrebe prireditev obnovila skladišče Libertas, ankaranska pa bo za poletne prireditve pripravila prostor skupaj s hoteli Adria Ankaran.”

Izolski župan tako opozarja, da občina za zdaj nima virov, da bi financirala ta “zahteven projekt”, sam ima pomisleke tudi o primernosti lokacije, saj je bilo območje zaradi obilnega deževja in povišanega plimovanja novembra lani poplavljeno.

SD: “Tako pomembnih odločitev župan ne more sprejemati sam”

V stranki SD, ki jo v občinskem svetu predstavljata Romina Kralj in Leonid Danilović, pa so začudeni nad županovo odločitvijo, da na območju Male opreme ne bo kulturnega centra. “O usodi tako pomembnega objekta, ki ga že desetletja sanjamo kulturniki, obiskovalci prireditev in Izolani, ki nam je kultura pri srcu, bi morali sprožiti širšo razpravo. Zmagovalna rešitev Ark Arhitekture Krušec na natečaju Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je plod večletnega dela različnih strokovnjakov in lokalnih kulturnih delavcev. O dokumentih za novi kulturni center je razpravljal občinski svet in jih potrdil,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Kljub temu ne bodo za vsako ceno vztrajali na zmagovalni rešitvi, prepričani so, da jo je možno racionalizirati, da bi postala sprejemljivejša za občinski proračun. “Župan je nikakor ne more samovoljno označiti za neprimerno in predlagati premik na drugo lokacijo, saj so bile v preteklosti obdelane različne lokacije za umestitev novega kulturnega centra.” Dvomijo tudi v argument poplavne ogroženosti, češ da so morali pri natečajnih rešitvah upoštevati smernice Inštituta za vodarstvo.

Želijo si sodobnega in uporabnega kulturnega centra, ki bi upošteval posebnosti območja in kulturno dediščino. Prepričani so, da je možno ustvariti arhitekturno zanimiv objekt, ki bi združeval izolske ustvarjalce in nudil prostor gostujočim zasedbam. “V občini ni dovolj ustreznih prostorov za izvajanje kulturnih dejavnosti. Če se pogovarjamo brez fig v žepu, je možno najti rešitev.”

“420 stolov ne more biti preveč”

“Moj največji očitek je, da je prišlo županovo sporočilo preuranjeno, brez temeljitega razmisleka in ponovnega preverjanja pri vseh deležnikih - ne samo kulturnikih, ampak tudi pri novem občinskem svetu, arhitektih, gradbenikih...,” je kritična tudi kulturna delavka Neva Zajc, ki se glede na domnevno ogroženost lokacije, podobno kot SD, sklicuje na protipoplavno študijo. “Da je bila izdelana, vem kot članica ocenjevalne komisije pri arhitekturni zbornici.”

Pravi še, da se takšni objekti gradijo postopoma in na daljše obdobje ter da bi morali vsaj istrski župani stopiti skupaj. Prepričana je, da kulturnega centra v idejni zasnovi niso predimenzionirali. “420 stolov v veliki dvorani ne more biti preveč. Sporno ne more biti niti, da bi imel edini v istrskih občinah nadodrje (za spuščanje tehnične opreme za potrebe odra, op. a. ), saj ga imajo tudi v sežanskem Kosovelovem domu,” meni Neva Zajc.

---