Divaški svetniki prižgali zeleno luč sončni elektrarni

Divaški občinski svetniki so prižgali zeleno luč sončni elektrarni, ki jo želi podjetje Enery Slo postaviti severno od Divače ob avtocestnem razcepu v neposredni bližini RTP Divača, a le pod pogojem, da investitor deset do 15 odstotkov proizvedene energije nameni potrebam lokalne skupnosti. Sončna elektrarna bi namesto sprva načrtovanih 9,9 megavata imela 7,5 megavata skupne moči.

Del zelene energije iz sončne elektrarne, ki bi jo postavili ob avtocestnem razcepu pri Divači, bo šel lokalni skupnosti.  Foto: Arhiv Enery SLO d.o.o.
Del zelene energije iz sončne elektrarne, ki bi jo postavili ob avtocestnem razcepu pri Divači, bo šel lokalni skupnosti.  Foto: Arhiv Enery SLO d.o.o.

DIVAČA > “Pa bodimo res prvi,” je pred glasovanjem o sklepu o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za umestitev sončne elektrarne ob avtocestnem razcepu v Divači dejala Jelena Ilišin, občinska svetnica Diventa, kjer so postavitvi sončne elektrarne, ki bi bila doslej največja sončna elektrarna v državi, sprva nasprotovali in napovedovali celo posvetovalni referendum. Opozorili so, da bi občina morala od tega projekta tudi nekaj iztržiti, ne pa prevzemati le dodatne obremenitve z infrastrukturo.

Koristi bo imela tudi lokalna skupnost

Občina je zato z investitorjem, družbo Enery Slo, ki je del skupine Enery s sedežem na Dunaju, začela pogajanja. “Iskali smo možnosti, na kakšen način bi lahko šli v neko skupno zgodbo, da bi od sončne elektrarne imela korist tudi lokalna skupnost,” je povedal podžupan Mario Benkoč, ki je na občini zadolžen za projekt sončne elektrarne.

100.000

evrov letno bi s sončno elektrarno prihranila Občina Divača pri stroških javne porabe elektrike

V igri je bilo več možnosti, med drugim tudi skupnostna sončna elektrarna, pri čemer bi polovico proizvedene energije namenili za potrebe občine. “Ker je investitor medtem ugotovil, da RTP Divača ne omogoča visokonapetostne priključitve, temveč le srednjenapetostno, so se odločili, da proizvodno moč znižajo na 7,5 megavata, s tem pa je ta možnost padla v vodo,” je pojasnil.

Občini so v zameno ponudili postavitev 300 kilovatne sončne elektrarne na strehi osnovne šole, ki bi v celoti služila za potrebe občine, ki bi na ta način prihranila od 30.000 do 40.000 evrov stroškov elektrike na letni ravni. “To je bila sicer dobra ponudba, vendar smo iskali možnost za neko večjo zgodbo, v kateri bi občina iztržila več,” je povedal.

Mario Benkoč

podžupan Občine Divača

“Iskali smo možnosti, na kakšen način bi lahko šli v neko skupno zgodbo, da bi od sončne elektrarne imela korist tudi lokalna skupnost,”

Razmišljali so o dveh modelih: sončni zadrugi, ki bi jo ustanovili skupaj z investitorjem in občani, ter sončni elektrarni, ki bi jo v celoti zgradil investitor, občina pa bi za v naprej določena merilna mesta odkupovala deset do 15 odstotkov proizvedene energije po znižani ceni. “Na ta način bi pokrili skoraj celotno javno porabo elektrike v občini, kar pomeni, da bi prihranili od 80.000 do 100.000 evrov na leto. To pa je za občino zelo dobra priložnost,” je izračune predstavil Benkoč.

Slednjemu je bil naklonjen tudi investitor. “Verjamemo, da so dobri in uspešni projekti samo tisti, ki povežejo interese vseh deležnikov,” pa je odločitev, da gredo nasproti lokalni skupnosti, komentiral direktor družbe Enery Slo Nace Novak.

Na občini se sicer zavzemajo, da bi v predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki ga je vlada potrdila prejšnji četrtek, sledila bo še obravnava v državnem zboru, vključili določilo, da lahko občine v svojih prostorskih aktih za naprave, moči nad en megavat, določijo najmanj desetodstotni proizvodni delež, ki ga investitor po znižani ceni nameni lokalni skupnosti na območju obnovljivih virov energije.

Lažje se bodo izbojevali proti vetrnicam

“Smo v času, ko cene energentov rastejo. Slovenija pa je pred velikim izzivom, ko mora zagotoviti visok delež obnovljivih virov energije. Ta se bo s prenovo nacionalnega podnebnega energetskega načrta še povečal in tukaj so izzivi tako za državo kot občine, da nekaj premaknemo. Pomembno pa je, da imajo od novih naprav koristi tudi lokalne skupnosti, da imajo šole, vrtci in druge javne stavbe v občini cenejšo elektriko in da so v to vključeni tudi občani,” je dejal direktor agencije Golea Rajko Leban.

Svetnikom je predstavil tudi nekaj primerov dobrih praks, ki so že zaživele na Primorskem. Denimo, skupnostne sončne elektrarne v Budanjah v občini Ajdovščina in v občini Kanal ob Soči in pa sončna zadruga v Kopru. “Če bo občina podprla ta projekt, se bo lažje izbojevala proti vetrnim elektrarnam,” je Leban spodbudil občinske svetnike, ki so umestitev sončne elektrarne nazadnje tudi soglasno podprli. Divaška občina je projekt sončne elektrarne sicer že od samega začetka zastavila kot alternativo vetrnicam, ki naj bi zrasle na širšem senožeškem območju.


Najbolj brano