Ledeno kraljestvo na vrhu Snežnika je bilo prava paša za oči

Ljubitelje zimskega Snežnika je narava v zadnjih dneh januarja razveselila s pravimi ledenimi umetninami, ki na najvišjem primorskem vrhu niso redek pojav, letošnjo zimo pa smo jim bili priča prvič.

SNEŽNIK > Čudovite zimske razglednice v led ovite koče na vrhu Snežnika je s svojimi sledilci na družbenih omrežjih delila Bistričanka Daniela Čeligoj, ljubiteljica gora in redna obiskovalka Snežnika, pravljične podobe pa so nemudoma zaokrožile po medijih in pritegnile številne pohodnike, ki so se v minulih dneh tudi sami podali na 1796 metrov visok primorski očak, da bi v objektive svojih telefonov ujeli ledene umetnine.

“Po objavi fotografij smo imeli nekaj dni res povečan obisk, čeprav se je koča medtem že odtalila in je bil kdo morda tudi razočaran,” se posmeji oskrbnik koče Draga Karolina Darko Štemberger, ki skupaj s soprogo Kristino tudi pozimi skrbi, da pohodniki niso žejni in lačni. “Vedno imamo joto, žena pa pripravi tudi štruklje ali jabolčni zavitek. Seveda ne manjkajo niti topli napitki. Tako bo, dokler nam ne poidejo zaloge, saj se oskrbujemo izključno iz nahrbtnika,” pravi Štemberger.

Koča je tudi pozimi odprta skoraj vsak vikend, v dolini ostanejo le ob zares slabi vremenski napovedi. Tako je bilo, denimo, na slovenski kulturni praznik, ki ga zaradi slabega vremena letos po dolgem času niso obeležili na Snežniku. Te dni so na vrhu namerili od -13 do -15 stopinj Celzija. Čeprav pobočje pokriva čez meter snega, pa so poti dobro uhojene. “Snežnik je kljub vsemu ena izmed bolj varnih gora, na katero se lahko podate tudi pozimi, seveda s primerno opremo,” pravi Daniela Čeligoj, ki je največkrat stala prav na obeh slovenskih najvišjih vrhovih – alpskemu Triglavu in izven alpskemu Snežniku.

Njene fotografije poledenelega Snežnika so pritegnile tudi pozornost Agencije za okolje, kjer so ob tem pojasnili nastanek ivja, sicer pogostega vremenskega pojava, ki najbolj izrazito nastaja na območjih, kjer močno piha in je dosti vlage - torej na hribih Primorske in Notranjske.

“Ivje nastane takrat, ko podhlajene kapljice zamrznejo pri stiku z oviro (drevesa, stavbe ...). Ob ugodnih vremenskih pogojih, kot sta megla in veter ter temperature nekje med -2 in -8 stopinj Celzija, proces odlaganja kapljic na oviro poteka dlje časa. V dolžino se lahko ivja nabere tudi prek enega metra, kar posledično ustvari pestre zimske slike,” so zapisali.

Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko so bili hribi južne in zahodne Slovenije skriti v oblačnem sloju. “Pihal je razmeroma močan severovzhodni veter in s seboj nosil podhlajene oblačne kapljice. Na privetrni strani Javorniško-Snežniške gorske pregrade je tako nastajalo ivje, ob spuščanju zraka proti Primorski pa je pihala zmerna do močna burja.”

---