Goce Delčev in Ceca, Arkanova vdova

Po svoje je prav zgodovina kriva, da je bilo Skopje pred nekaj dnevi zastraženo bolj kot ob obisku ameriškega predsednika Billa Clintona leta 1999 ali papeža Frančiška leta 2018, kakor je ugotavljal makedonski novinarski kolega. Namreč, takrat vsaj ni bilo blokade groba revolucionarja in narodnega junaka s konca 19. stoletja Goceja Delčeva pod Kalami, slikovito skopsko trdnjavo. Zdaj je bila, policija je že dva dni pred tradicionalno spominsko slovesnostjo ob 151. obletnici rojstva tega zgodovinskega junaka, ki ga imajo za svojega tudi Bolgari, zaprla vse dohode do skopske cerkve Sv. Spasa, kjer je revolucionarjev grob, in sporočila, da bo do tja spustila samo člane vnaprej prijavljenih delegacij. Kriva je bila seveda bojazen pred napadi in spopadi skrajnežev na obeh straneh, ki si lastita Delčeva, makedonski in bolgarski. Drama se je začela že kakšna dva tedna prej, na Ohridu, kjer so pretepli sekretarja kluba makedonskih Bolgarov. Klub dviguje med Makedonci veliko prahu zaradi poimenovanja po sporni zgodovinski osebnosti, carju Borisu Tretjem iz časa fašistično-nacistične okupacije, in je eden od razlogov za sprejetje novega zakona o prepovedi poimenovanj, ki delijo makedonsko družbo.

Bolgarska vlada se je ob ohridskem pretepu ostro odzvala na ta “zločin nad Bolgari” in po poškodovanca poslala nič manj kot vladno letalo, odnosi med obema sosednjima državama, ki so zaradi nenehnega bolgarskega zaviranja makedonske sosede na poti v EU že tako slabi, pa so se še malce bolj skalili. Pisec priljubljene novinarske rubrike Sakam da kažam (Rad bi povedal) je nesrečni dogodek poimenoval, prosto po Shakespearu, komedija zmešnjav. Češ, Makedonec z bolgarskim potnim listom je pretepel makedonskega državljana z bolgarsko samozavestjo, ki je zaprosil za bolgarsko državljanstvo, a ga še ni dobil. Izkazalo se je namreč, da je žrtev napada, torej sekretar bolgarskega kluba, dolgoletni aktivist opozicijske VMRO-DPMNE, šele lani decembra vložil prošnjo za bolgarsko državljanstvo in ga še nima, napadel pa ga je neki drugi bivši član te stranke, ki bolgarsko državljanstvo ima. Tudi zgodovina žrtve napada ni najbolj čista, saj je proti njemu vložena policijska ovadba zaradi preprodaje mamil.

Na Ptuju je kot uvod v veselo kurentovanje postavila “nor rekord”, kot smo lahko brali, srbska zvezda turbofolka Ceca, Arkanova vdova. Torej vdova človeka, ki ni bil samo udbovsko najeti likvidator s kriminalno preteklostjo, marveč tudi vojni zločinec, simbol paravojaškega divjanja v zadnjih vojnah na tleh bivše Jugoslavije, in ga je samo smrt rešila pred sojenjem v Haagu.

Po ohridski komediji zmešnjav, dan pred blokado groba Goceja Delčeva, se je zgodilo še nekaj, zaradi česar lahko samo prikimamo, da je v ozadju te blokade neka druga blokada, bolgarsko blokiranje Severne Makedonije na poti v EU.

Bolgarski parlament je namreč, tik preden se je razpustil, sprejel deklaracijo, v kateri obsoja domnevno protibolgarsko razpoloženje pri makedonski sosedi in ji grozi z novimi blokadami na evropski poti. Tako je še dodatno prilil olje na ogenj temu, proti čemur protestira, namreč zoper protibolgarsko razpoloženje v Severni Makedoniji. Da takšno razpoloženje po vsem, kar se dogaja, obstaja, seveda ni nobenega dvoma: po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kar 62 odstotkov Makedoncev vidi v Bolgarih svoje največje sovražnike. Ogromno, sploh če vemo, da v času najbolj ostrega spora z Grčijo zaradi imena, ki mu je Makedonija potem morala dodati pridevnik Severna, delež tistih, ki so v Grkih videli najhujše sovražnike, nikoli ni presegel 20 odstotkov.

Kdove kam vse bo še zavil bolgarsko-makedonski spor, je pa razveseljivo, da se je vsaj proslavljanje Delčevega rojstva kljub črnogledim strahovom izteklo presenetljivo mirno, najbrž tudi po zaslugi ostrih varnostnih ukrepov makedonske policije in tega, da je na dan spominske slovesnosti za nekaj časa na vseh mejnih prehodih, kakšno naključje, odpovedal računalniški sistem, kar je povzročalo dolge zastoje in odvrnilo čakajoče Bolgare od nadaljevanja poti v Skopje.

Na drugem koncu, čisto na vrhu Balkanskega polotoka, v predelu, ki je z Balkana odšel, retorično vprašanje pa je, ali tudi Balkan iz njega, pa se je mirno iztekel neki drugi dogodek. Čeprav je bil povezan s čisto drugačno osebnostjo, tudi deli. Na Ptuju je kot uvod v veselo kurentovanje postavila “nor rekord”, kot smo lahko brali, srbska zvezda turbofolka Ceca, Arkanova vdova. Torej vdova človeka, ki ni bil samo udbovsko najeti likvidator s kriminalno preteklostjo, marveč tudi vojni zločinec, simbol paravojaškega divjanja v zadnjih vojnah na tleh bivše Jugoslavije, in ga je samo smrt rešila pred sojenjem v Haagu. Ceca ne samo da se ni tej njegovi zgodovini nikoli odrekla, ampak je bila v moževe umazane posle tudi sama vpletena. Takole z drugega konca Balkana se zdi, da je bilo to dejstvo v slovenskih polemikah o njenem nastopu veliko presramežljivo izpostavljeno. “Protinapad” organizatorja, in to celo medijske hiše, Radio Tednika Ptuj, češ verjeli smo, da v naši družbi ni prostora za diskriminacijo, nestrpnost in etiketiranje, pa spominja na bolgarsko taktiko: iz želje po takšnem ali drugačnem dobičku ponudiš provokacijo in se potem zgražaš nad neprimernim, celo sovražnim odzivom.


Preberite še


Najbolj brano