Ekološko od vil do vilic
V Posočju, kjer v kmetijstvu prevladujeta živinoreja in ovčjereja, že po tradiciji kmetujejo na sonaraven način, uporabljajo manj močnih krmil, živali se pasejo na planinah in v dolini, niso številke, imajo ime. Izključno hlevske reje praktično ni. Zato se hribovito območje uvršča med kandidate za prvo eko regijo v Sloveniji. Prednost je tudi v tem, ker bi povezovalno vlogo prevzeli uspešni in prodorni Kmetijska zadruga Tolmin in njeno hčerinsko podjetje Mlekarna Planika Kobarid, ki kmetom pri dodatni birokraciji obljubljata pomoč. Nihče ne pričakuje, da se bo prehod iz konvencionalnega v ekološko zgodil od danes do jutri. Kmetje morajo najprej sami ugotoviti, da je ekološko zanje prava pot, da bi povezani v eko regijo dejansko ustvarjali dodano vrednost in s tem dodaten prihodek. Pomislekov ni malo, nekatere je birokracije strah, kar kaže tudi dejstvo, da trenutno v Posočju na ekološki način s certifikatom kmetuje in svoje izdelke trži le 128 kmetij. Letos je upati na dodatnih 20.
Izobraževanje, promocija, izpostavljanje prednosti in soočanje z izzivi je za snovanje eko regije nujno. Med ostalimi inštitucijami ekološko kmetovanje spodbuja pred petimi leti ustanovljena Zveza društev ekoloških kmetov, ki postaja pomemben sogovornik na državnem nivoju, prizadeva si za dodatne denarne spodbude. Premika se, saj država zanje v naslednjih petih letih namenja 92 milijonov evrov. Vsi se namreč zavedajo, da ekološko ni več čudaško, kot je zvenelo pred 25 leti, temveč je nuja v sobivanju trajnostnega razvoja, varovanja okolja in zdravja ljudi. Država v naslednjih petih letih namenja še 3,2 milijona evrov za bolj učinkovito povezovanje in utrjevanje verige med ponudniki, torej kmeti in kupci, kot so javni zavodi, trgovine, turizem. Prav zeleni turizem z lokalno kulinariko, kakršnega razvijajo v Posočju in po Sloveniji, je lahko pomemben potrošnik, saj so Slovenci, še bolj pa tujci, lačni vsega lokalnega in ekološkega.
Nihče ne pričakuje, da se bo prehod od konvencionalnega v eko kmetovanje zgodil od danes do jutri. Kmetje morajo najprej sami ugotoviti, da je ekološko zanje prava pot.
Slovenija se je s Strateškim načrtom 2023-2027 zavezala k ciljem za ekološko kmetovanje, ki so, glede na preteklo rast in napore, zelo zahtevni. Delež kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem naj bi se s sedanjih enajstih odstotkov dvignil na osemnajst odstotkov. Glavna prehranska strategija EU Od vil do vilic želi do leta 2030 doseči 25-odstotni delež ekoloških kmetij.
Izzivov je veliko. Trg je zagotovo med njimi, če vemo, da je delež slovenskih eko živil v restavracijah manjši od odstotka, skromen je v trgovinah, v javnih zavodih pa ne presega pet odstotkov.