Kresna noč na Gorjancih

V petek, 3. marca, bo v Slovenskem stalnem gledališču doživela tržaško premiero nova koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bajke in povesti o Gorjancih.

Starodavne bajke zbirke Janeza Trdine bodo očarale gledalce vseh 
generacij. Foto: Jaka Varmuž
Starodavne bajke zbirke Janeza Trdine bodo očarale gledalce vseh generacij. Foto: Jaka Varmuž

Na Gorjancih raste eden zadnjih koščkov slovenskega pragozda, ki že stoletja buri domišljijo prebivalcev tistih krajev. V goščavi živijo vile, volkodlaki, čudežni izviri vode, ptica z zlatimi peresi, možje iz vode in žene iz gozda. V 19. stoletju je pisatelj in zgodovinar Janez Trdina zbiral po Gorjancih in okolici motive zgodb, nato pa jih je obdelal še sam. Današnji čas je navdihnil nove interpretacije teh skrivnostnih pripovedi v predstavi režiserke Maruše Kink in producentke Mije Špiler.

Predstava po motivih etnografsko obarvane zbirke Janeza Trdine je nastala s partnerji Zavoda Margareta Schwarzwald, Cankarjevega doma, Mestnega gledališča Ptuj. Predstava bo najprej na sporedu v Cankarjevem domu (18. februarja), nato na Ptuju (13. februarja), nakar bo marca prispela v Trst, kjer bo nadomestila napovedano produkcijo Cesarjeva nova oblačila.

Dve igralki in glasbenica - Nataša Keser, Urša Kavčič in Zvezdana Novaković - so protagonistke predstave in podajajo zgodbe v posodobljeni obliki (tudi na jezikovnem področju), predstava pa ohranja motive obreda, gozdnih bab in zdravilk, ki so bile skozi zgodovino tihe nosilke nezapisanega znanja.

Med študijem je ekipa predstave izbrala tri zgodbe, ki so najbolj izstopale. Povezuje jih slehernik, ki se znajde na kresno noč na Gorjancih in tam se mu zgodijo nepredvidene stvari. Navidezno lahkotne zgodbe so z dramskim poglabljanjem postajale vedno bolj temačne, saj raziskujejo mejo med mogočim in nemogočim, čarnim in resničnim, svetlobo in senco.

Krute usode vile, ki ne sme ljubiti in je nihče ne sme niti pogledati, ali volkodlaka, ki pleni po Gorjancih, iščoč svojo mamo, so svarilo, ki nas opozarja s sredstvom starodavne ljudske modrosti. Zgodbe so namenjene mlajšim in starejšim, različne nianse vsebin pa so privedle do dvojne različice predstave, ki bo primerna tako za šolsko publiko kot za odrasle.


Najbolj brano