V zraku bodo ljubezen, denar ...

Le kdo še ni slišal za roman Alamut tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola? Manj znana so njegova druga dela, tudi zbirka novel Al Araf. Ena od njih, Zadnje gibalo, je doživela dramatizacijo za predstavo Nekaj v zraku, ki jo bodo v Slovenskem stalnem gledališču Trst premierno uprizorili drevi ob 20. uri.

TRST > “Predstava nastaja ob 120. obletnici Bartolovega rojstva,” je na srečanju z novinarji dejal direktor teatra Danijel Malalan. Za dramatizacijo je poskrbela uveljavljena dramatičarka Simona Hamer, režijo pa podpisuje beograjska režiserka Anđelka Nikolić.

Zobinova glasbena kulisa

Gledališka igra Nekaj v zraku pripoveduje o ljubezenskem štirikotniku med podjetnikom Antonom Jedličkom (Primož Forte), njegovo ženo Ilonko (Nikla Petruška Panizon), tajnico Vero (Sara Gorše) in poslovnim svetovalcem Leopoldom Stieglitzem (Jernej Čampelj). Avtor v njej obravnava navidezno banalne afere, ki so samo fasada njegovega resničnega namena, saj razmišlja o višjih silah in močeh, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. Vsi štirje protagonisti živijo v strahu pred izgubo določenega statusa, ki ga potrjuje prepoznavna vloga v poslovnih in partnerskih odnosih. Izvirno literarno besedilo, ki je, kot je na predstavitvi poudarila dramaturginja, doživelo le dramatizacijo, ne pa posebne adaptacije, upošteva dokaj konservativen družbeni ustroj, v katerem ima ženska jasno odmerjen prostor. “Edina, ki v Bartolovi črtici nima priimka, ampak jo označuje le lastno ime, je tajnica Vera. Očitno ni bila dovolj pomembna v tej družbi, da bi imela zraven še kaj,” je dejala režiserka.

Anđelka Nikolić

režiserka

“Zgodba je univerzalna in bi se lahko dogajala tudi v današnjem času. Kot takrat svet še vedno obvladujeta denar in kapital.”

Na odru nastopa tudi glasbenik Igor Zobin, ki je poskrbel za izvirno glasbeno kuliso. S harmoniko in klavirjem bo predstavi vlil dodatno energijo ob ritmu tanga. “Že v noveli je Bartol omenil tango, a bi ga mogoče vseeno izbral, saj gre za brezčasno glasbo, ki ima zelo izrazito notranjo moč,” je na dejal Zobin.

Svetu vladata denar in kapital

“Zgodba se mi je zdela zelo zanimiva, saj so dogajanje in liki še danes zelo aktualni,” je dejala dramaturginja Simona Hamer. Enako meni režiserka Anđelka Nikolić: “Zgodba je univerzalna in bi se lahko dogajala tudi v današnjem času. Kot takrat svet še vedno obvladujeta denar in kapital.”

Prav režiserka je med najzaslužnejšimi, da bo do te uprizoritve prišlo. “Anđelka Nikolić nas je spraševala, koliko smo na Slovenskem in v Trstu seznanjeni z Bartolom. Ugotovili sva, da je roman Alamut zelo poznan, kar pa ne velja za njegove kratke zgodbe, ki so po krivici zapostavljene,” je dejala dramaturginja.

Režiserka, ki je poskrbela tudi za scenografijo, se je z Bartolom prvič srečala prav ob noveli Zadnje gibalo, ki jo je v Beogradu prebrala v srbohrvaščini, v enem od prevodov, ki je nastal že v Bartolovem času. Takrat sploh ni vedela, da se je Bartol rodil in živel v Trstu, a je z branjem drugih pisateljevih del izvedela marsikaj o njem in si zaželela njegovo delo postaviti na oder. Tako se je že pred tremi leti srečala z direktorjem SSG-ja Danijelom Malalanom, s katerim so začeli postavljati ta projekt.

Za kostume je poskrbela Mateja Čibej, za koreografijo Bojana Robinson, oblikovalec svetlobe je Jaka Varmuž, maske Tina Lovrič, lektor pa je Martin Vrtačnik. Ustvarjalno ekipo je v Bartolov svet popeljal literarni zgodovinar prof. dr. Miran Košuta, ki je igralcem predstavil pisatelja in njegovo ustvarjanje.

Drevišnji premieri v mali dvorani bodo ponovitve do 5. februarja sledile ob petkih in sobotah ob 20. uri ter ob nedeljah ob 16. uri. Kot običajno bodo predstave opremljene z italijanskimi nadnapisi.

Urška Petaros, Primorski dnevnik

---