Bo zjutraj še dišalo po svežih novicah?

Tiskani mediji, tudi ta, ki ga pravkar berete, kličejo na pomoč državo. Spremenjene bralne navade in upadanje naklad, visoki tiskarski stroški in vedno več težav z dostavo časopisa do naslovnikov so jih pripeljali do roba prepada. Ponekod že odpuščajo novinarje v že tako zdesetkanih uredništvih. A kaj ostane časopisu, če se odpove ustvarjalcem vsebin? Pristojna ministrstva, kot kaže, iščejo rešitve, saj mediji uresničujejo javni interes.

Spletni mediji in socialna omrežja so v dobrem desetletju korenito spremenili bralne navade. Covid z vsemi omejitvami, zaprtjem javnih ustanov in celo prepovedjo prodaje časopisov, je povzročil osip naročnikov, že leta se zapirajo trafike, vedno večji tržni delež pa dobivajo tuji trgovci, ki časopisov in revij nočejo prodajati. Aktualna energetska kriza je močno podražila papir in povečala stroške raznašalcem, pošta pa v številne kraje dospe šele popoldne, od sobotah pa ne dela. To je kratek povzetek aktualnih težav, ki na tiskane medije vplivajo tako zelo, da vsi zatiskajo pas in kličejo na pomoč državo.

Tona papirja s 300 na 1200 evrov

Direktor Primorskih novic Janez Pavčnik prihodnost časopisa, ki ga berete, opisuje kot zelo negotovo. Negativni procesi, ki na eni strani povečujejo stroške, na drugi pa povzročajo osip naročnikov in kupcev, tečejo hitreje, kot si je mislil. “Dejstvo je, da se je cena časopisnega papirja pri proizvajalcih povečala za trikrat v primerjavi z letom 2021, v nekem obdobju pa celo za štirikrat. S približno 300 evrov na tono je narasla na 900 evrov oziroma celo na 1200 evrov na tono,” je konkreten. Za nekajkrat so se povečale cene energentov, elektrike in plina, pa tudi barv in ostalih materialov, potrebnih za to, da zjutraj zadiši po svežih novicah.

“Potencialna masa mlajših primorskih bralcev ne izkazuje več lokalnega patriotizma našemu časopisu, kot je bilo to nekoč.”

Janez Pavčnik

direktor ČZD Primorske novice

A naj bo vsebina še tako aktualna, vedno težje jo je že zjutraj dostaviti bralcem. Zaradi visokih stroškov so raznašalci vedno manj pripravljeni opravljati to delo, zato časopis marsikje dostavlja Pošta Slovenije. Tu pa nastopi nova težava: poleg visoke cene, ki jo je postavila pošta, naročniki marsikje časopis dobijo šele popoldne, sobotno številko pa šele v ponedeljek.

Spremenile so se bralne navade in življenjski slog predvsem pri mladih. “Potencialna masa mlajših primorskih bralcev ne izkazuje več lokalnega patriotizma našemu časopisu, kot je bilo to nekoč,” se zaveda direktor. Mladim je bližje splet, vendar časopisi za zdaj še ne uspevajo s spletnimi naročninami omiliti upada na tiskanem delu. Pavčnik priznava tudi, da so bralci izjemno tenkočutni in kritični do vsebin. Včasih v znak nestrinjanja odpovedo časopis, oglaševalci iz določenih okolij pa so zadržani do oglaševanja v še vedno vodilnem primorskem časniku.

“Tisk oziroma tradicionalni mediji še vedno prinašajo pomembne vsebine, v katerih bi morala država prepoznati javni interes.”

Petra Lesjak Tušek

predsednica Društva novinarjev Slovenije

Primorske novice niso osamljena zgodba; vse našteto tare tudi konkurenčne izdajatelje tiskanih medijev, ki že leta varčujejo na svojih zaposlenih, zdaj pa napovedujejo nov val odpuščanj. Krizo bi lahko ublažila intervencija države. Pavčnik med možnimi državnimi pomočmi vidi subvencije za tisk in distribucijo, želi pa si tudi, da bi država vplivala na občine in javne zavode, da bi se naročili na tiskane medije in v njih objavljali uradne objave, razpise in obvestila. Tiskani mediji, ki se za svoje preživetje borijo na trgu, se že dolgo zavzemajo za ukinitev kvazi brezplačnih občinskih glasil, ki praviloma enostransko promovirajo občinsko oblast, hkrati pa tržijo oglase in se pretvarjajo, da so časopisi. Rak rana tiskanih medijev so tudi kliping agencije, ki za naročnike zbirajo in jim posredujejo kopije novinarskih člankov. Treba je doseči, da bodo te agencije medijem in avtorjem člankov plačevale avtorstvo, poudarja Pavčnik.

Vsebin se ne sme več krčiti

Da so razmere zaostrene, opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). “Lastniki so doslej videli bolj krčenje stroškov, mi pa smo vseskozi opozarjali, da uredništva ne morejo nositi vseh bremen krize, ki se dogaja,” pravi predsednica DNS Petra Lesjak Tušek. “Niso vsebine tiste, ki jih je treba krčiti, nasprotno, vsebine so ključnega pomena, da se bo lahko obdržalo tiskane medije oziroma neko kombinacijo tiskanih in digitalnih različic,” odgovarja na zmoto poslovodstev, da je mogoče še kaj privarčevati na zdravju in plačah novinarjev. V DNS na uprave časopisnih družb apelirajo, naj v medije in novinarje vlagajo več, ne pa manj, če želijo preživeti.

Tudi v DNS in Sindikatu novinarjev Slovenije menijo, da je nujna pomoč države. Za začetek naj država s subvencijo pomaga pri distribuciji tiskanih medijev, pravi Petra Lesjak Tušek. “Tuje prakse kažejo, da so bile podpore distribuciji hiter in učinkovit ukrep iz javnih sredstev.” Drži, da gre za pomoč zasebnim lastnikom, a gre tudi za javni interes: “Tisk oziroma tradicionalni mediji še vedno prinašajo pomembne vsebine, v katerih bi morala država prepoznati javni interes.”

Deljenje denarja prek razpisov za pluralizacijo medijev je neustrezno, bolje bi bilo podpreti produkcijo samo, menijo v DNS. Smiseln se jim zdi danski model, ki podpira originalne kakovostne vsebine. S tem, da bi morali tiskani mediji za pridobitev pomoči zagotavljati določen delež originalnih avtorskih vsebin na svojem območju, bi zagotavljali pluralnost vsebin. “Takšno pluralnost pa je mogoče dosegati samo s kadri. Na dolgi rok so zato smiselne spodbude za zaposlovanje mladih novinarjev,” pojasnjuje predsednica DNS.

Danski model kot pogoj za pomoč izpostavlja tudi število zaposlenih novinarjev in socialni dialog v podjetju. “Ne gre za to, da državo prosimo za miloščino, ker so šle stvari tako daleč, da lahko kak medij tudi propade, ampak za to, da počasi obrnemo premislek. Javni mediji se velikokrat poslužujejo zgodb, ki jih prvi objavimo regionalni tiskani mediji, naša vsebina je pomembna. Ne gre za reševanje mene in tebe kot novinarke, ampak za reševanje vsebin, zagotavljanje pravice do obveščenosti, ohranjanje razmišljujoče in kritične družbe, ki konec koncev generira raven demokracije v družbi.”

Država naj vgradi varovalke

Težave s prodajnimi mesti in raznašalci, dražji papir in spremenjene bralne navade so samo del težav, ki tepejo tiskane medije, pa k vsem opozorilom, da so tiskani mediji pred zlomom, dodaja dr. Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. Ne gre pozabiti, kako neodgovorno so se doslej do tiskanih medijev obnašali njihovi lastniki. Večinoma je šlo in gre za nestrateške lastnike, za katere medijska dejavnost ni glavna panoga. Medij je bil oziroma je zanje le orodje, s katerim skušajo lobirati za svoje strateške posle. Dokler so bili tiskani mediji dobičkonosni, so jih lastniki tudi ekonomsko izčrpavali; dobičkov niso vlagali v njihov razvoj, novinarje in prilagajanje razmeram, ampak so se posluževali “žetvene strategije”. “Vsako leto so iz svojih medijskih podjetij potegnili maksimalne dobičke za svoje druge aktivnosti,” pojasnjuje Milosavljević.

Danes oziroma zadnje desetletje, ko tiskani mediji ne prinašajo več dobičkov in ko so začele njihove naklade in oglasni prihodki zaradi konkurence na internetu upadati, se toliko bolj poznajo posledice tega izčrpavanja. Lastniki, ki določene medije obvladujejo že desetletja, so gotovo bolj odgovorni kot tisti, ki so v lastništvo vstopili pred letom ali dvema, a ne gre si zatiskati oči pred to nečedno zgodovino, zaradi katere bodo tiskani mediji zdaj težko prepričali javnost, da si državno pomoč res zaslužijo. “Ukrepi za pomoč so možni in številni,” pravi medijski strokovnjak, ki je že pred kakimi 15 leti pripravil študijo o možnih oblikah pomoči tiskanim medijem, “je pa gotovo, da imajo tiskani mediji in njihovi lastniki trenutno precejšnjo prepričevalno težavo zaradi svoje vloge v preteklosti, pa tudi v sedanjosti, kjer gre za pogosto neustrezno krčenje redakcij in posege v uredniško avtonomijo.”

Menda nekaj pripravljajo

“Glede na pretekle izkušnje je seveda upravičen strah, da bi posredna ali neposredna pomoč koristila predvsem tajkunskim lastnikom, manj pa novinarjem. Zato mora država poskrbeti za varovalke, da do tega ne pride,” poudarja Milosavljević, ki se sicer strinja, da mora država v tako zaostrenih razmerah, kot smo jim priča, pomagati medijem - ne zaradi lastnikov, ampak zaradi novinarjev in javnega interesa.

“Gotovo se novinarji upravičeno zavzemajo za to, da bi država pomagala njihovim medijskim hišam, tudi tiskanim, kot panogi, ki ima tudi marsikje po Evropi poseben tretma s strani države.” Našteva, da bi lahko šlo za pomoč z neposrednimi subvencijami, davčnimi olajšavami, za pomoč pri distribucij in nabavi materiala, pa tudi za pomoč pri pokritju stroškov energije. “Sem absolutno za to, da se pomaga novinarstvu, absolutno za to, da se pomaga zaposlovanju mladih novinarjev, absolutno za pomoč ohranjanju dopisniških mest doma in v tujini ter ohranjanju delovnih mest, vendar morajo obstajati strogo nadzorovani načini, kako naj se to doseže.”

Država je opozorila, da so tiskani mediji pred zlomom, slišala. Na pristojnih ministrstvih pripravljajo možne ukrepe. “Ker se zavedamo pomena in poslanstva medijev za informiranost najširše javnosti, smo pristopili k iskanju rešitve skupaj s pristojnim ministrstvom za medije v okviru zakonskih in proračunskih možnosti,” sporočajo z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

---