Zdravniki za zdaj brez višjih plač

Vlada je včeraj potrdila stavkovni sporazum z zdravniškim sindikatom Fides. Ta ne predvideva povišanja plač za pet plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike enako, kar je bila ključna zahteva Fidesa, ampak bo plačna nesorazmerja urejal nov ločeni plačni steber za zdravstvo, ki naj bi ga vlada oblikovala do 1. aprila. Če ta do 1. januarja 2024 ne bo stopil v veljavo, bo vlada plačna nesorazmerja zdravnikov in zobozdravnikov odpravila v ločenih pogajanjih.

Spomnimo: zaradi nezadovoljstva z dvigom zdravniških plač, ki da ustvarja dodatna nesorazmerja, in nezadovoljstva z odnosom zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, so decembra v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides za sredo, 11. januarja, torej predvčerajšnjim, napovedali enodnevno opozorilno stavko. Med njihovimi zahtevami je bilo poleg odprave plačnih nesorazmerij tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov, prenos napredovanj specializantov, dosledno upoštevanje standardov in normativov ter zagotovitev dodatnih sredstev oz. pravnih podlag za nagrajevanje zdravnikov, ki presegajo standarde in normative, pa tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.

Z mediacijo, ki jo je vodil predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, sta tik pred zdajci Fides in ministrstvo za zdravje le dosegla dogovor. Glavni stavkovni odbor Fidesa je sporazum parafiral že v torek zvečer in tako preklical napovedno stavko, včeraj pa je sporazum, ki ga je prav tako že v torek parafiralo ministrstvo za zdravje, potrdila še vlada in za podpis pooblastila ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana.

Včeraj potrjeni stavkovni sporazum ne predvideva novih povišanj plač zdravnikov in zobozdravnikov za pet plačnih razredov za vse enako.

Prvi sestanek pogajalskih skupin bo 25. januarja

In kaj prinaša potrjeni sporazum o rešitvi stavkovnih zahtev Fidesa? Povišanja plač zdravnikov za zdaj ne bo. Cilj je, da vlada do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Prvo srečanje pogajalskih skupin bo 25. januarja, je po seji vlade napovedala v. d. direktorice vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.

Petra Bezjak Cirman (foto: STA)

Vlada bo zakonski predlog vložila v zakonodajni postopek do 30. junija. Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega sistema ne uvedejo do 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1, torej v plačni skupini zdravnikov in zobozdravnikov. Nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati s 1. januarjem 2024, vse preostale zahteve se naslovijo v ločenem plačnem zdravstvenem stebru.

Vlada: Za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki

Vlada v sporazumu s Fidesom izjavlja, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki, kar je bila tudi prva stavkovna zahteva Fidesa. “Vlada obsoja kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci, se zavezuje, da bo zdravnike in zobozdravnike, nosilce zdravstvene dejavnosti, priznala in prek predstavnikov zdravniških organizacij, vključno Fidesa, vključila kot enakopravne partnerje pri reformi in oblikovanju dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema,” je sporočila Bezjak Cirmanova.

Podpredsednik Fidesa in vodja Fidesove pogajalske skupine
Gregor Zemljič

Fides: Morali smo narediti korak nazaj

Podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič ocenjuje, da je razum prevladal na obeh straneh. Pri dvigu plač za najbolj izkušene zdravnike so sicer morali narediti korak nazaj, a so zdravniki z dogovorjenim reševanjem večine zahtev v plačnem stebru za zdravstvo postali njegov enakovreden tvorec. Zemljič je poudaril pomen mediacije pod vodstvom Slovenskega zdravniškega društva, s katero sta v torek Fides in vladna stran zbližala stališča in parafirala sporazum. Po njegovih besedah je bilo v pogajanjih največ težav pri točki, ki se je dotikala enakomernega dviga plač, se pravi dodatnih treh plačnih razredov pri najbolj obremenjenih in najbolj izkušenih zdravnicah in zdravnikih. “Tu smo morali tudi mi narediti korak nazaj,” je priznal. A zaveza, da bodo večino zahtev, tudi plačna nesorazmerja, ustrezno uredili v plačnem stebru, po besedah sindikalista presega “tistih nekaj plačnih razredov in morebitno tveganje za stavko”.

Kronologija zdravniških stavk v Sloveniji

Za sredo napovedana enodnevna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov ni bila prva, s katero so poskušali v sindikatu Fides doseči boljše delovne pogoje ali višje plače.

Nazadnje so zdravniki stavkali marca 2017, ko so v sindikatu Fides nato s takratno ministricoMilojko Kolar Celarcdogovorili podpis aneksov o standardih in normativih dela zdravnikov. Sicer pa je kronologija zdravniških stavk naslednja:

1. december 1993: na prvi splošni opozorilni stavki v samostojni Sloveniji je Fides zahteval sklenitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

14. december 1995: v sindikatu Fides so so s splošno opozorilno stavko zahtevali izboljšanje socialnoekonomskega položaja zdravnikov in zobozdravnikov.

21. marec - 12. april 1996: splošna stavka zdravnikov, s katero so zahtevali predvsem povišanje plač.

10. oktober 2000: splošna opozorilna stavka, zdravniki in zobozdravniki so zahtevali uresničitev aneksa iz aprila 1998 o dokončni uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi.

19. marec - 4. april 2002: splošna stavka zdravnikov, s katero so zahtevali upoštevanje 40-urnega delovnega tedna ter ustrezno plačilo nadur. Prav tako so zahtevali najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma.

25. maj 2004: enourna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ker predstavnikom zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje ni uspelo doseči dogovora glede delovnega časa zdravnikov.

1. september - 10. september 2010: tretji večji protest zdravnikov, tudi takrat se zdravniki niso odločili za klasično stavko, pač pa je več kot 3500 zdravnikov za več kot en teden umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili, ko je DZ potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je med drugim znižala višino dodatka za nadurno delo. Zaradi preklica soglasij zdravnikov so tudi odpadali operativni posegi.

22. april 2015: zdravniki so v okviru zdravniškega sindikata Fides in sindikata Pratik.um izvedli enourno stavko zaradi neurejenih standardov in normativov.

28. maj 2015: zdravniki so izvedli enodnevno stavko zaradi nesprejetja standardov in normativov iz modre knjižice iz leta 2008.

8. november do 5. december 2016: sindikat Fides je s stavko zahteval sprejem standardov in normativov za zdravnike ter spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem bi med drugim lahko po novem presegli 57. plačni razred. Stavko so začeli v obliki doslednega spoštovanja 40-urnega delovnika, kar so s prekinitvami izvajali nekaj tednov, decembra pa so podpisali sporazum o začasni zamrznitvi stavke.

24. marec 2017: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin sta podpisala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike, zdravniki pa so znova zamrznili stavko, ki so jo po prekinitvi novembra 2016 v marcu 2017 znova zaostrili. Aneksa uvajata standarde in normative dela zdravnikov ter med drugim spreminjata vrednotenje delovnih mest specializantov. Dogovorili so se tudi o pilotnem projektu variabilnega nagrajevanja zdravnikov, ki ga je vlada potrdila aprila.


Komentar novinarja

Jasna Arko

Čas klecajoče pameti in izsiljenih opravičil

Zakaj se je moral (?) minister Bešič Loredan opravičiti in se tako tudi javno osmešiti? Ponižno je dvakrat izrekel opravičilo, na vidno zadovoljstvo premierja Goloba in smehljajočega se Jankovića! Poznavalci trdijo, da gre za višje politične interese in za popuščanje zaradi ohranitve podpore, kar diši po nekih starih praksah. Vse skupaj je začinila še napetost zaradi napovedanih stavk. Prva je na mestne trge v torek, prvič v zgodovini Slovenije, pognala ljudstvo. Predvsem ljudi, ki ...

Preberi več

Najbolj brano