Smeti ostajajo, strah tudi
Živeti v naselju, kjer v skladišču v bližini hiš že nekaj let leži 2300 ton odpadkov, ki bi jih nekdo tja ne smel pripeljati, kaj šele skladiščiti, in ki lahko, če zagorijo, predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in okolje, zagotovo ni najbolj prijetno. Kako to prenašajo, bi lahko povprašali prebivalce Volčje Drage in širše okolice. In tudi, kaj si mislijo o državi, ki dopušča, da ta tempirana bomba po skoraj letu dni, ko se je o njej v javnosti razširila vest, v tem mirnem primorskem kraju še vedno grozi.
Ljudje verjetno razumejo, da je 655.000 evrov, kolikor naj bi stala odvoz in ustrezna predelava mešanice plastike, gume in kovin, za skromen proračun občine Renče-Vogrsko prevelik zalogaj. In da je imela ta pač smolo, da si je neka družba iz Srbije, ki se očitno ukvarja z nečednimi posli in se izmika naloženim ukrepom, za skladiščenje nezakonitih pošiljk odpadkov iz Italije izbrala industrijski kompleks na njenem ozemlju. Težje pa razumejo, da se inšpekcijski postopki pri tako občutljivi zadevi, ki se lahko sprevrže v ekološko katastrofo, vlečejo že tri leta. In da smeti, ki bi jih moralo brezvestno podjetje odstraniti, a jih ni, na njegove stroške iz Volčje Drage ne odstrani kdo drug. Morda si pa prav zaradi mlinov, ki pri nas ne le na okoljskem ministrstvu, ampak tudi na drugih področjih zelo počasi meljejo, marsikdo za nečedne posle izbere prav našo državo.
Če bi domačine povprašali, kako je bilo julija, ko je blizu cone Martex divjal največji požar v zgodovini naše države, bi verjetno povedali kaj sočnega. In težko bi jim kdo zameril.
V Volčji Dragi vsaj nekoliko lažje spijo, odkar so odpadki pod videonadzorom in jih varuje nočna straža, pa tudi, ker so ob smeteh uredili hidrantni sistem in dostop za gasilske enote. V zadnjem času se morda tolažijo tudi s tem, da na območju cone Martex v stečaju ne more zagoreti, saj že od jeseni prevladuje oblačno in vlažno vreme in ni večje nevarnosti za požar oziroma vsaj manj je v tej mokroti verjetno, da smeti zagorijo in se po okolici razširi zdravju nevaren plin kot v Mošu v Italiji. Tam je ogenj zajel podoben material in so morali bližnje prebivalce začasno izseliti iz stanovanj.
Če bi domačine povprašali, kako je bilo julija, ko je blizu cone Martex divjal največji požar v zgodovini naše države, bi verjetno povedali kaj sočnega. In težko bi jim to kdo zameril. Kot tudi prebivalcem v občinah Šentjernej, Šentrupert in Trebnje, kjer je isto podjetje, ki je odložilo sporne odpadke v Volčji Dragi in nato izginilo, tudi za sabo pustilo tone in tone podobnih nevarnih smeti na več lokacijah in kjer tudi še čakajo, da jih bo kdo odpeljal iz njihovih krajev.
In tudi oni se verjetno sprašujejo, če se bo moralo res kaj hudega zgoditi, da se bo kdo vendarle zganil.