Malo manj politike, prosim

Vsakič, ko v novogoriški občini na mizo pride vprašanje podražitev cen komunalnih storitev, od vodarine do smetarine, se odpre nova fronta, na kateri se potem lomijo kopja v lokalni politiki. To je opaziti predvsem pri vodarini, ki je očitno tema, pri kateri so ljudje najbolj občutljivi. Polemike so odločilen pospešek dobile sredi leta 2017, ko so se gospodinjstvom, predvsem zaradi nove centralne čistilne naprave v Vrtojbi, zneski na položnicah izrazito povišali. Saj ne, da polemik ne bi bilo že prej, a od takrat se zdi, da občinsko politiko vsakič udari glavobol že ob misli, da bo treba priti na mestni svet z novimi cenami.

Da je tako, ne preseneča. V javnosti na Goriškem prevladuje mnenje, da je voda predraga. Tako meni tudi del politike. Tudi odnos med delom občin in javnim podjetjem ViK je bil v zadnjih letih večkrat na preizkušnji. V Šempetru so denimo sprejeli nižje cene od tistih, ki jih je predlagal ViK, zaradi nesoglasij o amortizaciji se še pravdajo, v Novi Gorici so zneske na položnicah nižali s subvencijami, v prejšnjem mandatu ni manjkalo ostrih očitkov na račun podjetja. Razmerja so bila zapletena, ViK je imel več milijonov terjatev do občin, te se med seboj niso dogovorile, novogoriška je imela terjatve do ViK, kopičile so se izgube, razmere so se tako zaostrile, da bi ViK lahko pristal celo v stečaju.

Potrjevati višje cene, sploh v negotovih časih, ni lahko. Da je treba narediti vse, da javno podjetje posluje stabilno, je tudi jasno. A politika mora biti pri tem del rešitve, ne del problema.

Zadeve so slednjič uredili, se dogovorili o preostalih obveznostih, v vrhu podjetja se je zgodila menjava. Politična obračunavanja pa so se nadaljevala. V Novi Gorici so leta 2021 podražitev blažili s 400.000 evrov težko subvencijo, ki se je iztekla konec lanskega leta. Takratni župan Klemen Miklavič je zatrjeval, da so ustavili cikel nenehnih podražitev, opozicija pa, da s tem samo na silo uresničuje predvolilne obljube, da se vodarina ne bo podražila. Znova je počilo lani. Predlog o zvišanju cen zaradi podivjanih stroškov, ki ga je ViK julija poslal na občino, je vodstvo občine nekaj mesecev držalo v predalu, ko je konec oktobra z njim prišlo na mestni svet, pa se je zalomilo. Tik pred volitvami je bil to prevroč kostanj. Cene so ostale iste, podjetje, ki mu je grozila insolventnost, se je sicer izognilo črnemu scenariju, a minus v blagajni je vsak mesec večji.

Potrjevati višje cene, sploh v negotovih časih, ni lahko. Da morajo občine narediti vse, da javno podjetje posluje stabilno, da nudi kakovostne storitve po vzdržnih cenah, je tudi jasno. Politika mora biti pri tem del rešitve, ne del problema. Račun je namreč vse bolj zasoljen, plačali pa ga bodo uporabniki. Paradoksalno, a zdi se, da bi bil zdaj še najbolj na mestu poziv lokalni politiki: manj politike, prosim.


Preberite še


Najbolj brano