“To, da se otrok stisne k meni, mi ne bo plačalo položnic”

Pomočnice vzgojiteljic v vrtcih so ena redkih poklicnih skupin, ki se ne pritožujejo nad naravo svojega dela. Ni lepšega kot to, da se te v službi vsako jutro razveselijo, pravijo. Za odgovorno delo, ki ga opravljajo, pa ne dosegajo niti minimalne plače. “To, da se otrok zjutraj stisne k meni, mi ne bo plačalo položnic,” pravi Špela Štempelj, ki kot pomočnica dela v vrtcu Morje Lucija.

LJUBLJANA > Pomočnice vzgojiteljic že dolgo opozarjajo, da njihovo delo ni pravično ovrednoteno. Enako kot vzgojiteljice, ki sicer organizirajo in vodijo program, so tudi one odgovorne za varnost in vzgojo otrok v najbolj občutljivih letih, zaslužijo pa manj kot minimalno plačo. Na protestnem shodu, 14. januarja bodo pokazale, da jim je dovolj ignorance, ki so jo deležne s strani ministrstev za izobraževanje in javno upravo.

Slabše plačane kot ostali z enako izobrazbo

Osnovna plača pomočnice vzgojiteljice se začne v 22. plačnem razredu, medtem ko minimalna plača sega do 24. razreda oziroma bo po napovedanem dvigu segla do 26. plačnega razreda. V povprečju so pomočnice vzgojiteljic v 25. plačnem razredu. Številnim morajo občine doplačevati razliko do minimalca.

Špela Štempelj

pomočnica vzgojiteljice Vrtec Morje Lucija

“Kaj je boljšega od tega, da hodiš v službo, kjer ti je lepo, kjer si zadovoljen? Po drugi strani pa si nezadovoljen, ker je naporno, da moraš ob vikendih še dodatno delati, da preživiš.”

Nič manj jih ne boli to, da zelo zaostajajo za poklicnimi skupinami, za katere se prav tako zahteva peta stopnja izobrazbe. Pomočnice vzgojiteljic (v 96 odstotkih to delo opravljajo ženske) dosegajo manj kot 80 odstotkov povprečne plače vseh zaposlenih v javnem sektorju, ki imajo srednješolsko izobrazbo. Za primerjavo: povprečna plača medicinske sestre z enako izobrazbo je devet odstotkov nad povprečjem, vojaka pa 48 odstotkov nad povprečjem.

Da preživi, mora opravljati dodatno delo

“Nas so res veseli v službi,” o svojih varovancih pravi Špela Štempelj, ki kot pomočnica vzgojiteljice dela v vrtcu Morje Lucija. “Otroci niso nič krivi, starši tudi ne. Mi imamo radi njih, oni pa nas.” A s temi prednostmi svojega dela ne more plačati položnic. Odkar se je pred desetimi leti preselila iz Ljubljane na Primorsko in se zaposlila v predšolski vzgoji, ob koncih tedna opravlja tudi druga dela, da lahko preživi. Že najem stanovanja na obali je ob njeni plači znaten strošek, vse cene gredo v nebo in druge možnosti kot dodatno delo na vidi.

Branimir Štrukelj

glavni tajnik sindikata Sviz

“V zadnjem času dobivamo informacije, da pomočnice vzgojiteljic odhajajo iz vrtcev delat v trgovske centre za večje plačilo. Tukaj bi se morale državi prižgati rdeče luči.”

“Včasih me kdo vpraša, ali kaj potujem in hodim naokoli. S čim? S svojimi prihodki grem lahko do Titovega trga,” s kančkom črnega humorja povzame vso bedo svoje situacije. Obenem končuje tudi študij predšolske vzgoje: “Hvaležna sem staršem, da so mi financirali študij, ker drugače si ga s svojimi 700 evri plače ne bi mogla privoščiti.”

Po diplomi bo čakala, da se sprosti katero od delovnih mest vzgojiteljic. V slovenskih vrtcih je približno 6500 pomočnic vzgojiteljic in prav toliko vzgojiteljic. Mnoge pomočnice že imajo zahtevano fakultetno izobrazbo, vendar zanje (še) ni vzgojiteljskega delovnega mesta.

Enako kot vzgojiteljice se tudi njihove pomočnice dodatno izobražujejo, pogosto same predlagajo in izvajajo obogatitvene dejavnosti ter nosijo vso odgovornost za otroke, tudi za tiste s posebnimi potrebami. Njihove kolegice vzgojiteljice to vedo in jih podpirajo, tudi starši to vedo in jih podpirajo, le država še ni primerno ovrednotila njihovega dela.

Ker nočejo škoditi staršem in otrokom, bodo na svoje težave opozorile 14. januarja, torej v soboto, pet pred poldnevom na Prešernovem trgu v Ljubljani. V sindikatu Sviz, ki povezuje tudi zaposlene v vrtcih, so shod naslovili “Moja odgovornost ni minimalna!”

Ukrepati je treba zdaj, drugače bo prepozno

Pogajanja med Svizom in predstavniki države o tej problematiki so se sicer po enoletnem opozarjanju nanjo začela. V Svizu zahtevajo, da se osnovne plače pomočnic vzgojiteljic dvignejo najmanj za 20 odstotkov, da bodo dosegle povprečno plačo za isti izobrazbo v javnem sektorju. To pomeni dvig plač za pet plačnih razredov.

“Pozval bi starše, ki imajo otroke v vrtcih, naj nas na tak ali drugačen način podprejo, da bi javni vrtci, ki so v Sloveniji res kakovostni, ostali taki, kot so. Da se nam ne bi zgodilo, kar se dogaja v javnem zdravstvu, ki pospešeno razpada, ker nismo ukrepali, ko je bil še čas,” poudarja glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Zdaj je čas, da stvari v izobraževanju spreminjamo, kajti čez pet let bo prepozno, svari.

Tudi pomočnice vzgojiteljic, ki so včeraj ob Štruklju predstavile svoj položaj in občutek razvrednotenosti svojega dela, opozarjajo, da vse več njihovih kolegic ne vidi več smisla vztrajati v poklicu. Zaposlitev v lokalu ali pri katerem od trgovcev jim namreč omogoča boljši zaslužek za manj odgovorno delo.

---