Mesec o pokojninskih spremembah: postopno. Socialni partnerji: neodgovorno

Na pogajalski mizi socialnih partnerjev se lahko znajde tudi podaljšanje upokojitvene starosti in pokojninske dobe za dve leti ter višji prispevki.

SLOVENIJA > Upokojitveni pogoji se z novim letom ne spreminjajo. Moški in ženske se bodo upokojevali pod enakimi pogoji. Pravico do starostne pokojnine bodo lahko pridobili pri starosti 65 let in doseženih najmanj 15 letih zavarovalne dobe ali pa pri dopolnjeni starosti 60 let in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Enak bo tudi odmerni odstotek. Tudi za moške bo namreč od 1. januarja 2023 odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5, za 15 let pokojninske dobe 29,5, nato pa za vsako dodatno leto 1,36 odstotka oziroma za pol leta 0,68 odstotka.

Kakšni so pogoji upokojevanja v letu 2023

Ostaja tudi možnost pridobitve starostne pokojnine ob dopolnjenih 38 letih pokojninske dobe brez dokupa ob znižanju starostne meje 65 let zaradi otrok in obveznega služenja vojaškega roka. Sicer pa je zaradi otrok mogoče znižanje največ do starosti 61 let, za služenje vojaškega roka pa do starosti 63 let. Še vedno se bo drugo leto mogoče tudi predčasno upokojiti pri dopolnjeni starosti 60 let in dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe.

Marjan Trobiš

predsednik Združenja delodajalcev Slovenije

“Skrajno neodgovorno je, da se v tej situaciji razmišlja o dvigu prispevkov delodajalcev."

Treba pa je poudariti, da pri predčasni upokojitvi ni mogoče znižati starosti na račun skrbi za otroke in služenja vojaškega roka. To je možno le pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine. Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko zniža za enega otroka za šest mesecev, za dva za 16 mesecev, za tri za 26 mesecev, za štiri otroke za 36 mesecev, za pet in več otrok pa za 48 mesecev.

Zaradi služenja obveznega vojaškega roka se lahko starostna meja zniža za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja. Znižanje starosti pa je mogoče tudi zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, in sicer za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Lidija Jerkič

predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

“Ni vedno odgovor zgolj daljša delovna aktivnost."

Izračun osnove nespremenjen: najugodnejših 24 let

Izračun pokojninske osnove ostaja nespremenjen, upoštevalo se bo najugodnejših 24 zaporednih let zavarovanja. Kdor pa se bo upokojil z doseženimi manj kot 24 leti pokojninske dobe, se mu bo pri izračunu pokojninske osnove upoštevalo vsa leta.

Sprememb ne bo tudi pri vdovskih pokojninah. Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca, če je do njegove smrti dopolnil/-a starost 58 let, če je bil/-a do njegove smrti popolnoma nezmožen/-na za delo ali je to postal/-a v enem letu po smrti, če ji (mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova ali vdovec v času smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnil/-a 58 let, dopolnil/-a pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let. Vdovska pokojnina znaša 70 odstotkov pokojnine umrlega.

40

let delovne dobe ali starost 65 let sta pogoja za starostno upokojitev v letu 2023

63,5

odmerni odstotek bo za pokojnino žensk in moških

60

let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa sta pogoja za predčasno upokojitev

Mesec: Gremo v obširno razpravo

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predlagane tudi pokojninske spremembe z namenom zagotavljanja primernih pokojnin in preglednosti pokojninskega zavarovanja. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je za leto 2023 že napovedal obširno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem naj bi imeli in kako ga razvijati do leta 2050. Kaj konkretno bo predlagala vlada, bo znano v prvih mesecih prihodnjega leta. Napoveduje, da bodo pri tem večinoma sledili beli knjigi, ki so jo socialni partnerji sprejeli leta 2017, in da bo za doseganje ciljev, ki so si jih postavili, potreben širok družbeni konsenz. Izpostavil je tri cilje. Prvi je, da se postopno doseže ustrezna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo v višini 70 odstotkov. Torej, da bi pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska plače posameznika. Drugi je finančna vzdržnost pokojninskega sistema, tretji pa zaupanje v sistem.

“Pokojninsko reformo moramo sprogramirati do leta 2050. Javnost mora dobiti zelo jasno sporočilo: pokojnine boste dobili v točno določenih nadomestitvenih stopnjah - in na ta sistem se lahko zanesete,” pojasnjuje Mesec in napoveduje, da bo vlada predstavila izhodišča v prvih mesecih prihodnjega leta. Predvideno je, da bi nov zakon sprejeli do začetka leta 2024, določila v njem pa bi se uveljavljala z daljšimi prehodnimi obdobji. Hkrati pa zagotavlja, če bi denimo določili višjo upokojitveno starost (67 let) ali daljšo delovno dobo (42 let), v skladu s priporočili OECD, čemur v Levici sicer niso najbolj naklonjeni, bi se to postopno uvajalo z daljšimi prehodnimi obdobji več let. Na pogajalski mizi socialnih partnerjev pa se lahko znajde tudi višja prispevna stopnja, ne le za delodajalce.

Socialni partnerji skočili v zrak

“Skrajno neodgovorno je, da se v tej situaciji razmišlja o dvigu prispevkov delodajalcev. Najprej je treba pogledati, kaj se da spremeniti v okviru obstoječe davčne zakonodaje. Dejstvo je, da smo s pokojninsko reformo v zamudi, a dejstvo je tudi, da so stroški dela pri nas visoki. Več denarja ne bomo potrebovali le za pokojnine, ampak tudi za zdravstveni sistem in dolgotrajno oskrbo. Če se bo razmišljalo v prvi vrsti le o dvigu prispevkov, to pomeni, da Slovenci ne bomo delali za državo le do julija, ampak do oktobra,” meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Sicer pa pravi, da bodo najprej počakali na konkretne predloge.

Pa sindikati? Strinjajo se, da je pokojninska reforma, o kateri naj bi se razpravljalo v naslednjem letu, nujna. “Vsekakor pa menimo, da je nujna prenova invalidskega zavarovanja, na kar nas prav tako opozarja tudi OECD. Področje je slabo urejeno, ne omogoča ustreznega varstva invalidov in ne omogoča primernih pokojnin v primeru upokojitve. Glede ostalega pa je potreben resen razmislek o morebitnem podaljševanju delovne dobe in višanju starosti, tudi z vidika podatka o povečevanju bolniškega staleža starejših oseb. Menimo, da ni vedno odgovor zgolj v daljši delovni aktivnosti. Opozorila bi, da je prispevek delodajalcev za pokojninsko zavarovanje še vedno polovico nižji od prispevka delavcev. Začasna olajšava, uvedena z namenom konkurenčnosti, je ostala kar trajna, blagajna pa prikrajšana za delež, ki ga zdaj plačuje proračun,” pravi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Po njenem je odgovor za nizke pokojnine treba še vedno iskati v prenizkih plačah in ne v reformi pokojninskega sistema ter v pomanjkanju delavcev v panogah, ki ga ni mogoče nadomestiti s starejšimi delavci. “V vsakem primeru pa smo razočarani nad dejstvom, da se razprave očitno začenjajo brez socialnih partnerjev v tako pomembnem segmentu, kot je pokojninsko zavarovanje,” dodaja.

---