Ilirska Bistrica: vrača se diabetolog, ostajajo brez dveh zobozdravnikov

Potem ko so v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica pred dvema mesecema v uporabo predali nov prizidek, so včeraj v njem dejavnosti tudi formalno odprli. V matično stavbo, ki naj bi jo do septembra 2023 energetsko sanirali, se že konec leta vrača diabetološka ambulanta, obetajo pa si tudi dve novi, kardiološko in pulmološko, ter urgentni satelitski center. Velik izziv sicer ostaja pomanjkanje zdravniškega kadra. Ob koncu leta ostajajo tudi brez dveh zobozdravnikov.

podpis Foto: Katja Kirn Vodopivec
podpis Foto: Katja Kirn Vodopivec

ILIRSKA BISTRICA > V novi 1500 kvadratnih metrov velik prizidek, ki je občino stal tri milijone evrov, so preselili ambulante družinske medicine, referenčne ambulante, laboratorij in fizioterapijo. Svetli in sodobno opremljeni prostori omogočajo kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev v skladu s sodobnimi smernicami zdravljenja, v zdravstvenem domu pa je že zaživela tudi novost, beleženje neodgovorjenih telefonskih klicev.

Odpirajo pulmološko in kardiološko ambulanto

Vodstvo zdravstvenega doma ima ambiciozne načrte tudi z matično stavbo, ki naj bi jo do septembra 2023 energetsko sanirali, v njej pa bodo prostor dobile nove dejavnosti. Že v petek se vrača diabetološka ambulanta, ki so jo zaradi odhoda zdravnice morali pred nekaj meseci zapreti, v začetku prihodnjega leta pa odpirajo še dve novi, pulmološko in kardiološko. Predvidevajo tudi razširitev preventivnega programa v okviru centra za krepitev zdravja.

Boštjan Plešec

direktor Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica

“Načrtovane širitve dejavnosti bodo zdravstveni dom postavile pred vrsto kadrovskih in prostorskih izzivov.”

“To bo zdravstveni dom postavilo pred vrsto kadrovskih in prostorskih izzivov, saj nam prostora za nove dejavnosti že primanjkuje. Obstaja potreba po ustanovitvi centra za duševno zdravje, novih specialističnih ambulantah in dodatnih programih v že obstoječih ambulantah. Tako bi zdravstvene dejavnosti bolj približali pacientom, ki so se zdaj primorani voziti v precej oddaljene zdravstvene centre,” izpostavlja direktor Boštjan Plešec.

V novembru so že pridobili specializantko družinske medicine, da bi pokrili vse potrebe, pa bi rabili še vsaj dva dodatna zdravnika. V začetku leta upajo tudi na prihod pediatrinje z Reke. V starih prostorih družinskih in referenčnih ambulant naj bi zaživel tudi satelitski urgentni center (SUC). Čeprav formalnih zagotovil ministrstva za zdravje o vzpostavitvi SUC še nimajo, Plešec v odprtje centra ne dvomi, a bi za njegovo vzpostavitev rabili še vsaj enega ali dva dodatna zdravnika nujne medicinske pomoči. “Tako površinsko velika občina satelitski urgentni center nujno potrebuje, saj nas do najbližjih urgentnih centrov v Ljubljani in Kopru loči ura vožnje,” opozarja.

2

zdravnika družinske medicine

in

2

zobozdravnika bi potrebovali v bistriškem zdravstvenem domu

Velikopoteznih načrtov vodstva zdravstvenega doma se veselijo tudi na občini. “Občina bo tudi v bodoče pomagala in finančno podpirala nove programe, s katerimi se bo raven zdravstvenih storitev za občane še izboljševala,” je dejal župan Gregor Kovačič.

Za delo se zanimajo zobozdravniki s Hrvaške, a je ovira znanje jezika

Trši oreh bo nadomestitev dveh zobozdravnikov. Minuli mesec so zaradi odhoda zobozdravnice že zaprli eno ambulanto, konec leta odhaja še drugi zobozdravnik. Manjše deleže od približno 3000 pacientov, ki bodo ostali brez zobozdravniške oskrbe, bodo preusmerjali k preostalima zobozdravnicama (ena je trenutno še na porodniškem dopustu) in h koncesionarju v Podgradu. Večina pacientov bo novega zobozdravnika najverjetneje morala iskati tudi izven občine.

Za zobozdravstveno oskrbo odraslih v občini bodo po novem letu skrbeli le trije zobozdravniki, od tega en koncesionar, medtem ko za otroke in mladino ostajata dve ambulanti, ena je koncesijska. Da bi pokrili vse potrebe, bi rabili še dva zobozdravnika za odrasle in enega za mladino.

Nove zobozdravnike sicer ves čas iščejo z razpisi, vendar nanje ni odziva. “Gre za sistemski problem. Zobozdravnikov je v Sloveniji dovolj, žal pa ti iz javne mreže odhajajo v koncesijsko ali zasebno dejavnost, ki je vse bolj dobičkonosna,” pravi Plešec.

Za delo se sicer zanimajo zobozdravniki iz sosednje Hrvaške, vendar težavo predstavljajo dolgotrajni postopki pri pridobivanju certifikata za delo, ki zahtevajo visoko raven znanja slovenskega jezika. “To je glavna ovira tudi pri zdravnikih in specialistih iz Hrvaške in drugih držav, ki bi bili pripravljeni delati pri nas,” opozarja Plešec in dodaja, da bi lahko vsaj v obmejnih občinah kriterije znanja jezika nekoliko omilili, s čimer bi tujim zdravnikom omogočili hitrejši začetek dela.


Najbolj brano