Tri bazene na robu klifa načenja erozija - Med lastniki tudi Franci Matoz

Na robu stanovanjskega naselja Oltra, domala ob robu flišnatega klifa, so trije bazeni, za katere bi bilo bolje, da jih lastniki ne bi bili gradili. Ne le, da so z njihovo gradnjo kršili ureditveni načrt Oltra - vsaj eden je tudi uradno črna gradnja -, temveč so tudi prispevali k eroziji klifa. V strahu, da bi drsenje zemljine odneslo njihovo nepremičnino, je eden izmed njih za pomoč prosil celo ankaransko občino.

ANKARAN > “Če bi lahko, bi imel hišo z bazenom na Debelem rtiču,” si misli marsikdo, ko sanja o nepremičnini s pogledom na morje. Gradnje, skladne s povprečnimi nepremičninskimi sanjami, so se lotili tudi lastniki nekaterih hiš v naselju Oltra, med njimi odvetnik Franci Matoz.

Bazeni pa imajo svojo pomanjkljivost in so zrasli zelo nepremišljeno. Po ureditvenem načrtu Oltra, veljavnem za to območje, bi morali ob robu klifa posaditi oljke, a so se jim lastniki stanovanj odpovedali. Zmagali so bazeni s pogledom na morje, zaradi katerih pa del klifa ostaja gol ter izpostavljen dežju in vetru.

Zgodovina naselja Oltra

Apartmajsko naselje Oltra je leta 2009 gradilo podjetje Primorje, ki je kmalu zatem končalo v stečaju. V naselju je 28 apartmajskih hiš, ki so urejene v treh vrstah, oziroma 88 apartmajskih stanovanj z zelenicami v pritličju in terasami v nadstropju.

Da se ob večjih ujmah, kot na primer leta 2017, z njega odtrga tudi večji kos lapornate zemljine, pomešane s kamni iz skrilavca, ni nobeno presenečenje. Nekaj posebnega pa je, če lastniki ob takšnih dogodkih prosijo občino za sanacijo klifa.

Prošnja občini za pomoč

“Na občino se je oktobra 2017 obrnil lastnik nepremičnine nad klifom, ki nas je seznanil, da je zaradi neurja in močnega deževja voda z njegove parcele odnesla večjo količino zemlje, skal in kamenja navzdol proti kopališču ter s tem odsekala in približala klif zelo blizu betonskim temeljem njegove gradnje,” pravi župan Gregor Strmčnik.

Lastnik, pa ne Matoz, temveč eden od preostalih dveh imetnikov bazenov, je občino zaprosil za čim prejšnjo sanacijo klifa, ki bi preprečila njegovo nadaljnje rušenje in tudi materialno škodo na nepremičnini.

Župan Strmčnik mu je med drugim odgovoril, da je v preteklosti intenzivna ozelenitev na zgornjem robu klifa zadrževala prenaglo odtekanje vode in varovala klif pred erozijo in plazovi. Postregel je z ureditvenim načrtom Oltra in podčrtal ohranjanje zelenega značaja roba klifa.

“Očitno je pri gradnji objektov na obravnavanem območju prišlo do odstopanj od ureditvenega načrta. Nekaj objektov je zgrajenih neposredno do klifa, ozelenitev na zgornjem delu klifa pa je bila odstranjena v celoti. S tem se je tudi povečala intenzivnost erozije, ki je na flišnih klifih pogost in povsem predvidljiv pojav in ne naravna nesreča, kot je navedel lastnik nepremičnine,” dodaja župan.

Lastnika so zatem zaprosili, naj posreduje gradbeno dovoljenje oziroma projektne pogoje oziroma soglasja soglasodajalcev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. “Na podlagi te dokumentacije bi občina lahko pripravila nabor ukrepov za morebitno sanacijo klifa, a zaprošene dokumentacije Občina Ankaran ni prejela,” dodaja Strmčnik.

Vsaj en bazen je tudi uradno črna gradnja

Bazeni zagotovo niso skladni s konceptom predvidene zazidave in vsaj za enega je gradbeni inšpektor ugotovil, da je črna gradnja, izvedena brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ter ga julija 2021 v zemljiški knjigi zaznamoval kot nedovoljeno gradnjo.

“Inšpekcijska odločba se nanaša na gradnjo zunanje ureditve, v sklopu katere sta izvedena bazen in prostor pod njim (strojnica in večnamenski prostor) ter podporni zid,” pravijo v inšpektoratu za okolje in prostor, ko jih vprašamo o zaznambi v zemljiški knjigi na parceli številka 1036/88 k. o. Oltra.

Na naše vprašanje, ali je inšpektorat dobil tudi prijavo glede bazenov na dveh sosednjih parcelah, nam odgovorijo: “Tudi za izvedbo inšpekcijskega nadzora na sosednjih parcelah smo dobili pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora, a ne vemo, ali gre za nedovoljeno gradnjo ali ne, ker inšpekcijska postopka še nista bila uvedena.”

Matoz gradnjo zanika

Parcela, ki nosi zaznambo nedovoljene gradnje, je bila sprva last Francija Matoza, zatem jo je prodal Marku Odlazku, danes pa je v lasti podjetja Dar. Ko Matoza vprašamo, zakaj je gradil bazen, če ni imel gradbenega dovoljenja, zanika, da je to storil.

“Kljub temu, da na vaše vprašanje nisem dolžan odgovoriti, vam bom odgovoril. Predvsem zato, ker so vaše trditve iz vprašanja povsem napačne. Na parceli, ki ni v moji lasti, nisem nikoli gradil ničesar. Bazen, zgrajen na moji parceli, pa je zgrajen legalno,” pravi Franci Matoz. Ostal je namreč lastnik ene od parcel na robu klifa in na njej zgradil - bazen.

Nejasni odgovori upravne enote

Natančne časovnice gradnje vseh treh bazenov nismo uspeli pridobiti in niti ne vpogleda v gradbena dovoljenja ali informacije, če gradbena dovoljenja slučajno omenjajo tudi bazene.

Upravna enota Koper, ki jo vodi načelnica Nataša Likar, nam je odgovorila zgolj naslednje: “Današnje parcele številka 1036/90, 1036/89 in 1036/88, vse k.o. Oltra, v času izdajanja gradbenih dovoljenj niso obstajale, zato gradbenih dovoljenj z navedenimi parcelnimi številkami ni v naših evidencah. Podatki o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih so objavljeni na javno dostopnem spletnem mestu Prostorski informacijski sistem (PIS). Večina gradbenih dovoljenj na tem območju je bila izdana od leta 2006 do leta 2012.”

Na naša dodatna poizvedovanja iz Upravne enote Koper, ki si zgradbo Solisa v Kopru deli z Odvetniško pisarno Matoz, odgovorov nismo prejeli.

---