Komunikacija s pacienti postaja vedno bolj zahtevna in konfliktna

Povečuje se že vsaj 22 let, kolikor je minilo od prve raziskave na to temo, po pojavu covida pa je obseg nasilja v zdravstvu in socialnem varstvu eksplodiral. Zdaj težave poglablja pomanjkanje kadra v zdravstvu, zaradi česar so zdravstveni delavci preobremenjeni, pacienti pa še težje pridejo do storitev, ki jih potrebujejo.

LJUBLJANA > Zbornica, ki povezuje medicinske sestre in zdravstvene tehnike, je že pred 22 leti prepoznala, da je nasilje v zdravstvu problem. Takrat je bila ta tema tabu, pa najsi je šlo za nasilje pacientov in njihovih svojcev nad zaposlenimi, nasilje med zaposlenimi ali nasilje zaposlenih nad pacienti.

Nasilje iz leta v leto večja težava

Do danes se je težava tako povečala, da je zbornična delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi kot nujo prepoznala pripravo priročnika za obravnavo nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. V priročniku je zbrala priporočila, kako ravnati, če smo v vlogi žrtve, če nasilje opazimo na svojem delovnem mestu ali če smo na vodstvenem položaju in se moramo na zaznano nasilje odzvati.

Dogaja se tudi nasilje nad pacienti

Priročnik, ki so ga v prvi vrsti za zdravstvene delavce pripravili v zbornici zdravstvene nege, se loteva tudi nasilja, ki ga izvajajo zdravstveni delavci nad pacienti. Darinka Klemenc, sourednica in soavtorica priročnika, kot hudo obliko nasilja razume molk in ignoranco do pacienta. Ena od oblik nasilja je nezadostno lajšanje bolečin, za katerimi trpijo pacienti ali stanovalci socialnovarstvenih zavodov. Nasilje je po njenem tudi starizem: “Že zato, ker si zaznamovan z 'emšom', ti kar naenkrat ne pripada niti prijazen odnos.”

Med covidom je pojavnost nasilja eksplodirala; v prvi fazi je bilo zaradi pomanjkanja zaščitne opreme, negotovosti in nestabilnosti veliko konfliktov znotraj zdravstvenih timov, pozneje pa se je stopnjevalo nasilje pacientov nad zdravstvenimi delavci zaradi nasprotovanja nošenju mask, testiranju, nasprotovanja ukrepom ...

Člani delovne skupine so povečevanje napetosti opažali že leta. Razlog je sociološki, ugotavlja Dora Lešnik Mugnaioni, tudi soavtorica in sourednica priročnika, ki prinaša napotke za odzivanje na nasilje. Ljudje na splošno ne priznavajo več avtoritet. To se je preneslo tudi v komunikacijo med pacienti in zdravstvenim osebjem, ki je nekoč veljalo za neprizivno avtoriteto. “Komunikacija s pacienti postaja veliko bolj zahtevna, se ne ustavi oziroma ne odneha na prvo besedo, postaja bolj konfliktna ...” našteva Dora Lešnik Mugnaioni. Komunikacijo v tako spremenjenih okoliščinah so številni zdravstveni delavci slabo obvladovali.

Darinka Klemenc

članica Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi

“Že zato, ker si zaznamovan z 'emšom', ti kar naenkrat ne pripada niti prijazen odnos.”

V minulih 22 letih se je spremenila tudi zakonodaja. Zdravstveni delavci so po zakonu dolžni ukrepati, ko zaznajo, da je pacient žrtev ali povzročitelj nasilja. To je prav, vendar v praksi ni bilo poskrbljeno za strokovno podporo osebju, ki lahko s takšnim “vpletanjem” v intimne ali družinske odnose pacientov ogrozi svojo varnost.

Razmeroma nov pojav, ki je že pred covidom postal prevladujoča oblika verbalnega in psihičnega nasilja, je spletno nasilje. V zdravstvu, ki ostaja zelo hierarhično urejeno, se skozi čas stopnjuje tudi nasilje v odnosih med zaposlenimi. Govorimo o trpinčenju, mobingu, spolnem in drugem nadlegovanju. Nasilje postaja sredstvo, da nekaj dosežem: nadzor, dominacijo, obvladovanje situacije ali zaščito lastnih interesov.

Dora Lešnik Mugnaioni

članica Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi

“Kadar imamo veliko nasilja in nasilne komunikacije v družbi, imamo več nasilja tudi v medosebnih odnosih.”

Neurejeni pogoji dela vodijo v slabe odnose

Trenutno se v zdravstvu soočajo z velikim pomanjkanjem kadra. “Ves čas opozarjamo, da zdravstveni delavci zaradi pomanjkanja zlasti medicinskih sester nismo več sposobni izvesti celostne obravnave; takšne, kot jo pacient zasluži. Zato prihaja tudi do nesporazumov in konfliktov,” pa najbolj aktualne razmere povzema predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.

Raziskave, ki so na voljo, kažejo, da medicinske sestre in tehniki zdravstvo zapuščajo predvsem zaradi neurejenih delovnih pogojev. “Problem je, da ni reda,” Ažmanova opozarja na slabo vodenje, slabo načrtovanje dela in zastarele oblike menedžmenta v zdravstvu. Med razlogi za odhod medicinskih sester iz zdravstva v druge poklice je plača šele okoli petega mesta. “Neurejeni delovni pogoji vodijo v neurejene medosebne odnose,” pravi.

Monika Ažman

predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege

“Ves čas opozarjamo, da zdravstveni delavci zaradi pomanjkanja zlasti medicinskih sester nismo več sposobni izvesti celostne obravnave; takšne, kot jo pacient zasluži. Zato prihaja tudi do nesporazumov in konfliktov.”

Podobno izpostavlja tudi Dora Lešnik Mugnaioni: “Kadar imamo veliko nasilja in nasilne komunikacije v družbi, imamo več nasilja tudi v medosebnih odnosih.” Zaradi tega smo za zmanjšanje nasilja in izboljšanje kulture komuniciranja odgovorni vsi.

---