Kulturni center naj bi bil dnevna soba Izole
Istra
06. 12. 2022, 06.00
Vseh 12 arhitekturnih elaboratov, ki so nastali v sklopu javnega arhitekturnega natečaja za Istrski kulturni center Izola in ki jih je občina razstavila v Manziolijevi palači, bo na ogled do 20. decembra. Med njimi je tudi prvonagrajena idejna zasnova ljubljanskega biroja Ark arhitektura Krušec.
Zmagovalna zasnova novega kulturnega centra, predvidena na
Mali opremi in Ribi, ki pa ni v lasti občine. Neznanka ostaja tudi
končna vrednost gradnje in opreme. Foto: Vir: občina Izola
IZOLA
> Natečaj je skupaj z občino izpeljala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), pri pripravi strokovnih podlag za razpis natečaja so sodelovali izolski kulturniki. Postopek je trajal 113 dni, 63 dni pa so imeli natečajniki časa za pripravo rešitev. Mednarodna sedemčlanska strokovna komisija s predsednico Polono Filipič Gorenšek je izbrala šest predlogov ter jim podelila tri nagrade in tri priznanja. Prvo nagrado so s pomočjo desetih strokovnih izvedencev namenili ljubljanskemu biroju Ark arhitektura Krušec.
Čeprav so v občini do januarskega referenduma o uveljavitvi občinskega prostorskega načrta (OPN) gradnjo kulturnega centra pogojevali z uveljavitvijo OPN, do česar pa ni prišlo, zdaj pravijo, da so v uradu za prostor in nepremičnine že spomladi 2015 sprejeli sklep o pripravi prostorskega akta za območje nekdanje Male opreme, na temeljih katerega naj bi dobili gradbeno dovoljenje.
Po besedah Polone Filipič Gorenšek loči prvonagrajeni projekt od ostalih to, da obiskovalce “vabi” z več strani, ker ima dve pročelji, in deluje kot dnevna soba mesta. Projektanti so zasnovo prilagodili lokaciji: iz pasaže v pritličju naj bi bilo povsod vidno morje na eni strani in park na drugi strani. Pogled proti obema naj bi na najboljši možni način “izkoriščali” tudi programi, ki niso vezani na dvorane. Ne nazadnje je po njenem mnenju edinstvena fasada, za katero so uporabili najznačilnejši mediteranski material - kamen. Čeprav je težek, naj bi ga na fasado spretno nanizali kot v perforirano tkanino. Stavbo so z njim odeli od prvega nadstropja navzgor, tako naj bi služil tudi senčenju notranjih prostorov.
“V širši regiji ni tako kompleksnega kulturnega programa, kot je bil zastavljen v tem natečaju. Obenem nas je prepričala izjemno kompetentna žirija, katere član je bil eden najvidnejših svetovnih arhitektov, Enrique Sobejano,” je pojasnil predstavnik avtorjev zmagovalnega idejnega projekta, Tomaž Krušec. Dodal je še, da je bila ta lokacija glede na program optimalna. “Naš glavni motiv je bil, kako ustvariti javni prostor, namenjen Izolanom.”