Žoga se bo vrtela še naprej

Da bo svetovno prvenstvo v nogometu, ki je bilo pred ducatom let dodeljeno Katarju, burilo duhove, je bilo že lep čas jasno. Tudi ko se je žoga 20. novembra zavrtela, se puščavski prah ni polegel in tako bo najbrž vse do finala, 18. decembra, ko bo padel zastor nad 22. mundialom.

Gre vendarle za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Nogomet je že zdavnaj prerasel ozko in izvorno pojmovanje igre delavskega razreda. V spektaklu moderne dobe se vrtijo milijarde, nogomet na najvišji ravni je postal v prvi vrsti posel in zabava, potem pa stvar vidnosti in prestiža. Pri tem je ohranil čustveno komponento v (razpršenih) množicah. Svetovno prvenstvo (SP) v nogometu še vedno predstavlja navijaški praznik, kjer se prelivajo in mešajo barve različnih celin.

Tako je tudi v Katarju, ki vendarle ni za vsak žep. Dobra stvar prvega mundiala v arabskem svetu je, da ob navzočih kamerah na vsakem koraku in ostrih kaznih praktično ni navijaških izgredov. Veliki nogometni turnirji so namreč tudi povod za obračunavanja pripadnikov skrajnih navijaških skupin ali huliganov. Izgredniki se pred in po tekmah izživljajo, kot se je denimo zgodilo v Bruslju po dvoboju med Marokom in Belgijo.

Dejanski vložek v svetovno prvenstvo 2022 naj bi bil 220 milijard dolarjev.

V Katar, kjer po podatkih nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International kar 90 odstotkov delovne sile tvorijo migranti, je težko priti. Iz države, ki je po površini velika za pol Slovenije in ima tri milijone prebivalcev, pa je tudi težko oditi. To najbolje vedo delavci migranti, ki so gradili futuristične stadione s pripadajočo infrastrukturo. Prav nemogoče, po poročilih (zahodnih) medijev tudi sužnjelastniške razmere delavcev na gradbiščih so ena perečih tem zagovornikov človekovih pravic, ko problematizirajo SP v Katarju.

Ne le da so se soočali z zamujanjem plač, prisilnim delom in dolgim delavnikom pri visokih temperaturah, lani je britanski Guardian objavil, da je, odkar so leta 2010 SP dodelili Katarju, tam umrlo 6500 delavcev migrantov iz Južne Azije. Generalni sekretar organizacijskega odbora SP v nogometu Hasan al Tavadi je sprva dejal, da ta številka vključuje vse smrtne primere delavcev v Katarju, pri čemer niso nujno vezani na izgradnjo infrastrukture za SP.

Svetovno prvenstvo v nogometu še vedno predstavlja navijaški praznik, kjer se prelivajo in mešajo barve različnih celin.

Vzroki in posledice

“To so senzacionalistične številke izvlečene iz konteksta in obsegajo smrti zaradi drugih vzrokov, kot so bolezen, smrt ali prometne nesreče. Ob tem tudi ne upoštevajo, da je samo 20 odstotkov tujih delavcev zaposlenih na gradbiščih,” je povedal al Tavadi. Da je omenjena problematika občutno napihnjena, je poudaril neimenovani vir iz katarske vlade. Na začetku novembra je dejal, da so le trije smrtni primeri povezani z delom na stadionih, še 37 ljudi pa je izgubilo življenje na drugih gradbiščih. Al Tavadi je na začetku tedna vendarle priznal, da je bilo smrtnih primerov delavcev migrantov, ki so se ponesrečili na gradbiščih mundiala v Katarju, bistveno več. Številke naj bi se sukale med 400 in 500, pri čemer uradnih podatkov še niso posredovali.

Kje in kako se je vse skupaj začelo v državi, ki svoje bogastvo podobno kot arabske sosede črpa iz naravnih bogastev, predvsem zemeljskega plina? Katar je v 21. stoletju dejansko veliko pozornosti namenil družbenemu napredku, ki je dobil dodaten pospešek z nacionalno vizijo 2030 in s ciljem preobrazbe države ob trajnostno naravnanem in vzdržnem razvoju. Še preden so Katarju dodelili SP 2022 je bila začrtana že velika večina infrastrukturnih projektov, kot so nove ceste, letališča podzemne železnice, luksuzni hoteli in druge turistične vsebine. Do nogometnega mundiala so gostili več sto regionalnih in mednarodnih športnih dogodkov, ki so pomagali Katarju, da se pripravi na organizacijo z naskokom najdražjega SP v zgodovini.

Katar je v 21. stoletju dejansko veliko pozornosti namenil družbenemu napredku, ki je dobil dodaten pospešek z nacionalno vizijo 2030 in s ciljem preobrazbe države ob trajnostno naravnanem in vzdržnem razvoju.

Milijarde gor ali dol

Številke se razlikujejo, sučejo pa se med 150 in 300 milijard ameriških dolarjev. Dejanski vložek v SP 2022 naj bi bil nekje v sredini, torej 220 milijard. Proračuni predhodnih SP so primerjalno zanemarljivi oziroma pravi drobiž. SP v Braziliji 2014 in v Rusiji 2018, ki zasedata drugo in tretje mesto na razpredelnici najdražjih mundialov, sta z 19,1 in 13,9 milijarde daleč zadaj. Razlika je očitna. Sprva so organizatorji načrtovali, da bodo prvenstvo pripravili na dvanajstih stadionih, potem se je omenjalo, da bi ga lahko gostili skupaj s Savdsko Arabijo, s katero pa se je Katar tako kot z drugimi arabski sosedami nedavno zapletel v diplomatsko krizo. Naposled so Katarci sprejeli odločitev, da bodo SP gostili na osmih stadionih. Sedem jih je bilo v državi brez nogometne tradicije novogradenj, eden je bil deležen popolne prenove.

Stadion Lusail, ki bo 18. decembra gostil tudi finalno tekmo, je denimo stal 767 milijonov dolarjev, pri čemer niti ni najdražji izmed sedmerice. Bolj pomenljiv je podatek, da so okoli stadiona spotoma zgradili praktično mesto v malem. Postavili so tudi 100 novih hotelov, samo v Katarju naj bi se v času SP namreč mudilo milijon ljudi. Načrtovani prihodki od mundiala bodo predvidoma znašali 20 milijard dolarjev, kar finančno gotovo ne odtehta organizacije in tudi prihodnjih gospodarskih učinkov.

Katar je očitno imel druge cilje, ko se je lotil projekta SP, ki je bil protisloven od samih začetkov. Oporečna naj bi bila že dodelitev organizacije SP Katarju, ki je v izboru premagal Avstralijo, Japonsko in Južno Korejo ter ZDA. V spornih praksah naj bi že omenjeni Al Tavadi ponudil predstavnikom mednarodne nogometne zveze iz Kameruna, Slonokoščene obale in Nigerije denar v zameno za glasove pri dodelitvi SP.

Evropski pogled

Spomnimo, Fifa je leta 2010 izbrala dva prireditelja mundiala, Rusijo 2018 in Katar 2022, kasneje se je izkazalo, da sta se oba pri boju za glasove posluževala nešportnih prijemov. Korupcija oziroma podkupovanje sta bila v Fifi sicer zaznana že v prejšnjih izborih prirediteljev SP kot tudi v volitvah za predsednika mednarodne nogometne zveze. Prvi mož Fife Joseph Blatter se je moral pod težo obtožb naposled umakniti z vrhovnega položaja. Nasledil ga je švicarski rojak Gianni Infantino, ki je do zadnjega branil katarske organizatorje. Dan pred otvoritvijo mundiala 2022 je uprizoril znameniti, več kot enourni monolog.

“Danes se počutim kot gej, ženska, invalid, delavec migrant. Za vse, kar smo Evropejci počeli v zadnjih 3000 letih, bi se morali opravičevati naslednjih 3000 let, preden bi začeli dajati moralne lekcije drugim ljudem,” je med drugim povedal predsednik Fife. Infantino je s tem odgovarjal na očitke katarskim gostiteljem o kršitvah pravic delavcev migrantov, žensk in skupnosti LGBT. Na to so s simbolnimi sporočili želele opozoriti zlasti evropske reprezentance na SP. Danci so tako za svojo tretjo opravo izbrali črne barve dresov v znak žalovanja za umrlimi delavci na katarskih gradbiščih.

Osem reprezentanc s stare celine je sprva želelo kapetanom nadeti trakove z mavričnimi odtenki, a so pod pritiskom Fife, ki je zagrozila s kaznimi oziroma rumenimi kartoni, odstopile od te zamisli. Člani nemške izbrane vrste so pred uvodno tekmo z Japonsko izrazili nestrinjanje in si usta prekrili z dlanmi. Simbolnih sporočil, povezanih tudi z drugimi geopolitičnimi trenji, sicer ni manjkalo, a medtem se nogometna žoga v Katarju še naprej nemoteno vrti.

---