Prostovoljci so prišli z vseh koncev, da bi pomagali pogorelemu Krasu

Več kot 1000 prostovoljcev iz vse Slovenije se je v soboto na Cerju udeležilo velike akcije sajenja dreves. Dan prej je pogozdovalo približno 200 predstavnikov podjetij, ki kot donatorji sodelujejo pri obnovi gozda po julijskem požaru na Krasu. Skupaj so v dveh dneh posadili 13.000 sadik puhastega hrasta in črnike.

Odpri galerijo

CERJE > “Zelo sem zadovoljen, prihajajo ljudje iz vse Slovenije, tako kot so prihajali med gašenjem požara. Vidimo prešerne obraze, vsi so polni pričakovanj in prepričan sem, da bodo odšli domov z dobrimi vtisi,” je pred začetkom sobotne velike akcije pogozdovanja v okolici Pomnika miru na Cerju poudaril župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Tako kot petkovo, ki so se je udeležili predstavniki podjetij, so jo organizirali v požaru prizadete občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen, zavod za gozdove, fundacija Vrabček upanja in javni zavod za turizem in kulturo, ki upravlja pomnik na Cerju.

Za Kras zbrali več kot 220.000 evrov

V dobrodelni akciji za pogoreli Kras so doslej zbrali že več kot 220. 000 evrov. V skladu s pisnim dogovorom, sprejetim med tremi občinami, ki jih je prizadel julijski požar, Zavodom za gozdove Slovenije in Vrabčkom upanja, bodo zbrani denar v celoti namenili projektu Zeleno srce Krasa. Poleg dolgoročnega sajenja dreves na pogorišču v skladu s prioritetami sanacijskega načrta, ki ga pripravlja zavod za gozdove, bodo vzpostavili tudi drevesnico za vzgojo in sajenje avtohtonih sadik listavcev in uredili poučno izobraževalno pohodniško pot na območju občin Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen.

Decembra še ena akcija

Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je poudaril, da je obnova Krasa po požaru tek na dolge proge in da bodo v naslednjih petih letih potrebovali še veliko prostovoljcev. V petek in soboto so se odzvali iz vse Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi iz Italije. Posadili so 13.000 dreves, 5000 pa so jih prihranili za pogozdovanje terena nad Mirnom. Predvidoma 10. decembra naj bi tam pogozdovali učenci višjih razredov osnovnih šol iz vse Slovenije. “Akcije se bodo nadaljevale tudi spomladi, z novimi donacijami bodo kupljena nova drevesa. Pričakujemo, da bodo sadike zagotovljene tudi iz državnega proračuna, kajti površina je zelo velika in kar nekaj let bo trajalo, da bomo revitalizirali ta del pogorelega Krasa,“ pravi Humar.

13.000

sadik puhastega hrasta in črnike so prostovoljci v dveh dneh posadili na Cerju

Brigadirji so bili najštevilčnejši

Strokovno pomoč pri ravnanju s sadikami puhastega hrasta in črnike so udeležencem nudili strokovnjaki z zavoda za gozdove. Največja je bila skupina brigadirjev, v kateri so bili člani Kluba brigadirjev Šentjur, mladinskih delovnih brigad Koroška, Zasavje, Ptuj, Velenje in Lenart ter mednarodne brigade iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, odzvali so se brigadirji iz Srbije in Makedonije. Skupina je štela kar 132 ljudi. “V srcih nosimo solidarnost in začutili smo, da jo potrebuje naš Kras,” je ponosno povedal komandant brigade Janez Kukovič, ki je pomagal že pri julijskem požaru na Krasu, takrat kot gasilec PGD Dramlje.

220.000

evrov so doslej zbrali v dobrodelni akciji za pogoreli Kras

Pogozdovali so prostovoljci vseh generacij in z vseh koncev države. Krampe je denimo zavihtela 15-članska skupina z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. “Zelo nam je pomembno, da prispevamo k okolju. Šlo je za največji požar v Sloveniji in zavedamo se, da je treba tukaj spet posaditi drevesa, da jih bodo občudovali tudi zanamci,” je razložil najbolj korajžen iz skupine Matej Knez. Deset pogozdovalcev pa je prišlo s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. “Naša profesorica je že včeraj podpisala zavezo, da se bomo udeleževali takih dogodkov, saj nam je pomembno, da se Kras obnovi in da mu povrnemo lepoto,“ je povedala Maša Djivuljski iz te skupine.

Janez Kukovič

komandant delovne brigade

“V srcih nosimo solidarnost in začutili smo, da jo potrebuje naš Kras.”

“Narava naju potrebuje”

Med delom smo zmotili tudi prijateljici Branko Toplišek iz Krope in Anko Novak iz Kamnika. “Ko je gorelo, mi je bilo prav težko pri srcu. Danes sva tukaj, ker naju narava potrebuje,” je preprosto povedala Branka.

Med udeleženci so bili nekateri še posebej zanimivi, denimo člani Združenja za zaščito meja planetarne zmogljivosti Lobodika. “Prišli smo, ker želimo ljudi ozaveščati, da so požari posledica klimatske krize,” nas je podučil Peter Čevdek.

Med najbolj zagnanimi je bila tudi mini ekipa Primorskih novic, ki je neutrudno vihtela krampe in kot za stavo sadila drevesa; približno 70 jih bo na Cerju raslo s pridihom našega časopisa.

Slovenski in italijanski judoisti pa so s skupnimi močmi sadili drevesa na meji z Italijo. Sedem so jih posadili pri sosedih in prav toliko v Sloveniji. Tako so, kot pravijo, v gozdu na Krasu naredili simboličen Trg Evrope, ki povezuje Gorici, državi, naroda, kulturi. Njihovo pogozdovanje je poleg županov z obeh strani meje podprl tudi japonski veleposlanik Hiromiči Macušima.

---