Ko morju nimaš kam ubežati

Če v izolski in piranski občini prav zdaj ne bi bili med prvim in drugim krogom lokalnih volitev, bi zapisali, da so zlasti piranski občinski svetniki v nezavidljivem položaju, saj so ob napovedi države, da je pripravljena plačati 14-milijonsko protipoplavno zaščito Pirana, samo zamahnili z roko.

Čeprav naj bi ta zaščita učinkovala že čez tri leta, so ob koncu maja letos, pol leta pred pričakovanimi jesenskimi izrazitimi plimami, pomislili le na estetski vidik tovrstne zaščite (beri: spremenjeno veduto resda unikatnega mesta v državi). Saj ne, da veduta v najbolj turistični občini ni pomembna, pa vendar velja v urejeni sodobni družbi na prvo mesto postaviti dobrobit ljudi. Še posebej, ker strokovnjaki pričakujejo, da se bo gladina našega morja do leta 2050 dvignila za kar 40 centimetrov in do leta 2100 celo za 60 do 110 centimetrov. Tiste, ki živijo v njegovi neposredni bližini, že zdaj spreletava srh, toda ob teh številkah bi se morali vsi zamisliti.

Bi torej piranski občinski svet zdaj glasoval drugače, kot je konec maja? Poduk je dobila tudi izolska oblast, ki je ob državni (finančni) podpori obnove ribiškega pristanišča samo višala obalni zid oziroma promenado.

Ob grožnji, da se bo morje dvignilo za en meter, hitro zvodenijo argumenti, da v Piranu in Izoli že od nekdaj poplavlja in da so tudi zato imeli v pritličjih hiš osle in ne stanovanj ali apartmajev ter da se vseh okoliščin ne da predvideti. Drži, stoletne vode niso novodobna pogruntavščina, vendar se nam v zadnjem obdobju dogajajo že na deset let ali manj. Podnebje se spreminja, to je dejstvo, mnenja lahko krešemo le še o tem, kaj poganja spremembe.

Bi torej piranski občinski svet zdaj glasoval drugače, kot je konec maja, se morda čuti kaj odgovornega? Kaj pa mnenjski voditelji? Glede na to, da je dosedanjemu svetu potekel mandat, novi pa se še ni konstituiral, vprašanja ostajajo brez odgovora. A ni nepomembno, da je poduk dobila tudi izolska oblast, ki je ob državni (finančni) podpori obnove ribiškega pristanišča samo višala obalni zid oziroma promenado, in pozabila na pomen obnovljene kanalizacije, ločene na meteorno in fekalno. Pa ne samo v prvih, nižje ležečih ulicah ob morju, ampak tudi v tistih sredi mestnega jedra, od koder se vode stekajo v morje in njegovo bližino.

Poplavam v tem tednu, ko je bila plima s 365 centimetri peta najvišja po letu 1961, niso botrovali hudi jesenski nalivi in močan jugo v severnem Jadranu. Za razliko izpred dveh, treh ali štirih let so tokrat k poplavam - poleg visoke plime - še najbolj pripomogle neustrezne in dotrajane kanalizacijske cevi. Ko morje buta s strani in od spodaj, mu nimaš kam ubežati.


Preberite še


Najbolj brano