Tartini povezuje Evropo

Ob letošnji 330-letnici rojstva v Piranu rojenega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija bodo v prihodnjem tednu v Evropskem parlamentu odprli razstavo o glasbeniku, ki je živel med letoma 1692 in 1770. Prihodnje leto naj bi razstava gostovala tudi v državnem zboru in morda še kje.

PIRAN > Kot je pojasnil eden od avtorjev razstave, ki je nastala ob letošnjem Tartinijevem letu, Nejc Sukljan z oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete, z razstavo v Evropskem parlamentu predstavljajo kulturno dediščino današnjega slovenskega prostora. Hkrati je Tartinijevo življenje in delovanje mogoče povezati s tistim, na čemer temelji Evropska unija, na ideji evropskega povezovanja.

Tartini je po besedah Sukljana namreč že v svojem času s svojo šolo in delovanjem povezal vso Evropo, zelo neposredno pa tudi tri današnje evropske države, v katerih je živel in deloval: Slovenijo, Italijo in Češko.

Slaven že za časa življenja

Razstava na 20 panojih , ki so razdeljeni po različnih tematskih sklopih, prikazuje različne vidike Tartinijevega delovanja. Predstavljena je tako Tartinijeva življenjska zgodba kot tudi vsa njegova zanimanja, ki so po besedah Sukljana prispevala k temu, da je postal že za časa svojega življenja izjemno slaven.

Tudi kasneje je bil Tartini predmet mnogih literarnih del, opere, celo filmskega scenarija, kar je prav tako predstavljeno na razstavi. Tartini je bil mož mnogih zanimanj, mnogih znanj. Danes je najbolj poznan kot violinist in skladatelj, a je bil tudi izvrsten glasbeni pedagog, h kateremu so prihajali učenci iz celotne Evrope. Bil je tudi izvrsten razsvetljenski mislec, ki se je poglobljeno ukvarjal s področjem glasbene teorije in ga povezoval s širšimi razmisleki o ustroju narave in tedanjega sveta. O svojih spoznanjih je razpravljal s številnimi vidnimi učenjaki tistega časa, je še povedal Sukljan.

Menuhin prvi posnel sonato Hudičev trilček

Tartinijeva razstava bo v Evropskem parlamentu na ogled do petka v dvorani Yehudija Menuhina, slavnega violinista, ki je prav tako povezan s Tartinijem, saj je bil v 30. letih minulega stoletja prvi, ki je posnel znamenito Tartinijevo sonato Hudičev trilček.

Razstava je bila sicer oblikovana v okvirih razstave, ki je bila pred leti na ogled v Padovi, kraju, v katerem je Tartini umrl, a je narejena na novo in s poudarkom na prostoru, ki je sedaj del Republike Slovenije. Razstava je postavljena v treh jezikih, poleg slovenščine še v italijanskem in angleškem jeziku.

Za pripravo razstave v Evropskem parlamentu se je po besedah Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede enotno dogovorilo vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije, ki tudi enotno sodelujejo pri pripravah in menijo, da gre za izjemno promocijo Slovenije. Organizacijsko sicer poteka pod vodstvom poslanca Milana Brgleza.

Letos je Tartinijevo leto

Leto 2022 je slovenska vlada razglasila za Tartinijevo in tudi Plečnikovo leto, saj letos mineva 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika in 330 let od rojstva Giuseppeja Tartinija. Medtem ko je Plečnik zaznamoval arhitekturno krajino Slovenije in deloma tudi Evrope, je v Piranu rojeni Tartini zapustil okoli 130 violinskih koncertov.

Obisk Istre in Pirana pa omogoča neposreden stik z umetnikovo preteklostjo. V Piranu je ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga, in tudi njegova violina. Tam je cerkev sv. Jurija, v kateri so ga krstili 8. aprila 1692 in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva. Oče je bil iz Firenc, v Piran je prišel kot trgovec, mati pa je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu.

V Padovi je študiral pravo in se še ne dvajsetleten poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.

Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, imel pa je redno korespondenco s člani družine. V Padovi je umrl 26. februarja 1770.

---