Praznika demokracije od nikoder

Nedelja je z jutranjim plesom snežink napovedala svetel uvod v jedrni praznik demokracije. To naj bi lokalne volitve vsekakor bile. Samevanje zdolgočasenih volilnih odborov po voliščih, je svetlobo uganilo še preden je nedeljo pogoltnila noč. Ob temni 19. uri pa šok. Na volišča je, podobno kot le še leta 2014, prišla manj kot polovica volilcev. Povedano drugače: občine z župani in svetniki ter politiki z državo vred, so dobili krepko klofuto.

Lokalne volitve so, ali naj bi bile, najpomembnejše med vsemi. Ne gre samo za odločanje o domačem pragu. So edine sorazmerne volitve, na katerih glas volilcev zares odloča o politikih, ki naj bi prag in njegovo širše občinsko okolje razvojno usmerjali. Rezultati volitev, do katerih je privedla manjšina, so preanalizirani do obisti. Pet dni že poslušamo, kako so z njimi zadovoljni vsi. Ker je apatična večina odpihnila praznik temeljne demokracije, razlogov za zadovoljstvo v resnici nima nihče.

Najmanj jih imajo politične stranke. Vse po vrsti so se utopile v poplavi izvoljenih, pa čeprav le domnevno, neodvisnih kandidatov. Za Gibanje Svoboda so poporodno osvojeni 404 svetniški mandati morda res dosežek, a je to še vedno le slabih 16 odstotkov. Prav tako 493 mandatov za pradavno SDS, da drugih političnih strank niti ne omenjamo. Volilci, udeleženi in neudeleženi, so jim sporočili, da jih imajo čez glavo. Sočasno so občinam in svojim izvoljencem dali vedeti, da vsebine lokalne, domnevno samoupravne, komedije zmešnjav ne dojemajo. Da bodo skratka morali narediti veliko več, da bodo svojo in vlogo občin vzeli resno.

Pet dni že poslušamo, kako so z njimi zadovoljni vsi. Ker je apatična večina odpihnila praznik temeljne demokracije, razlogov za zadovoljstvo v resnici nima nihče.

Lepo je, ker je občina Hodoš, ki ima 259 volilnih upravičencev, na volišče pritegnila za Slovenjo rekordnih 76 odstotkov ali 191 volilcev. Točno 110 jih je izvolilo najmlajšega, 29-letnega župana Denisa Tomaška. S tem se Slovenija poslavlja tudi od Viktorja, pardon Ludvika Orbana, dolgoletnega župana te naše najmanjše občine. Kar je pravzaprav škoda, saj je Orban v občini plužil tudi ceste. Ko je tja na sever panonske ravnice zatavala kakšna snežinka, seveda. Še bolj zoprno je, ker med tremi stotnijami občanov niso zmogli najti sedem kandidatov za občinski svet in bodo morali volilci za njegovo dopolnitev ponovno na volišča.

So se pa bolje odrezali v občini Osilnica, ki prav tako šteje preko 300 duš. Z izvolitvijo Alenke Kovač (v prvem mandatu SMC) so Gibanju Svoboda dali edino županjo. Če ne bi bilo občine Gornji Petrovci (in nekaj deset njej vsaj nekoliko podobnih), bi lahko zapisali, da so udeleženi volilci v nedeljo premislili, komu in zakaj so dali svoj glas. No, vsaj tistih 600.000, ki niso bili v sorodu z nekaj čez 30.000 kandidati za dolžnosti od krajevnih skupnosti naprej in so morali glasovati po “družinski” dolžnosti.

Nazaj h Gornjim Petrovcem. Gre za slovensko občino rekorderko v zadolženosti. Ob štirih milijonih evrov dolga in slabih treh milijonih evrov proračuna, ima že 13 let blokiran račun. Dolg na vsakega od 1751 volilnih upravičencev presega 2200 evrov, a so osmič zapovrstjo gladko izvolili istega župana Franca Šlihthuberja.

Naj imajo volilci še tako prav, so v nedeljo mnogi pamet pozabili doma. Skupaj z državo, ki jo je izgubila že leta 1994 ob oblikovanju občin. Ni naključje, da je majhno, na 27 občin razdrobljeno Prekmurje, daleč najmanj razvito v državi. Ali zakon o lokalni samoupravi ne določa, da mora imeti občina najmanj 5000 prebivalcev? Seveda določa in ob tem še marsikaj, a zakone imamo očitno zato, da omare in predali ne samevajo.

Občina Ljubljana zakonsko določilo z 293.000 prebivalci izpolnjuje. Pravzaprav ga 58-krat presega. Veliki večini 60 odstotkov volilcev v njej pa se žvižga. Župan Zoran Jankovič je odkrito povedal, da mu je žal za skromno, pod 40 odstotno udeležbo na volitvah. Ta pomeni, da je zanj glasovala pičla četrtina vseh volilnih upravičencev. Nič bolje se ni godilo ostalim 164 izvoljenim županom, saj so najuspešnejši segli le čez dobro tretjino glasov vseh, ki naj bi, a niso volili.

A župani so nesporni zmagovalci nedeljskih volitev. Kljub temu bodo morali sami, s svojimi uradniki, svetniki in državo in ta ločeno od njih, premisliti, kako ravnati, da čez štiri leta volilcev v svetli nedelji ne bodo iskali z lučjo.


Najbolj brano