Dolgotrajna oskrba: po dveh desetletjih še leto dni odloga?

Volilci bodo prihodnjo nedeljo na referendumu odločali tudi o usodi novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Več glasov “za” bi pomenilo zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi še za leto dni, več glasov “proti” pa bi prineslo spremembe v domovih za ostarele s 1. januarjem 2o23. Kako urediti dolgotrajno oskrbo, je sicer politika premlevala zadnjih 20 let.

Novela zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša zamik izvajanja zakona 
na področju dolgotrajne oskrbe v instituciji in na področju 
oskrbovalcev družinskih članov. Vse ostale pravice bi se tako ali 
tako začele izvajati 1. julija 2024, tako da novela nanje ne 
vpliva.  Foto: Profimedia
Novela zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša zamik izvajanja zakona na področju dolgotrajne oskrbe v instituciji in na področju oskrbovalcev družinskih članov. Vse ostale pravice bi se tako ali tako začele izvajati 1. julija 2024, tako da novela nanje ne vpliva.  Foto: Profimedia

SLOVENIJA > Z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi ne gre več odlašati, so prepričani pobudniki referenduma, ki želijo, da bi volilci glasovali proti vladni noveli in bi še naprej veljal zakon, kot si ga je zamislila Janševa vlada.

Zakaj se niso pripravili na izvajanje zakona?

To bi pomenilo, da bi s 1. januarjem 2023 začele veljati novosti v institucionalnem varstvu. Stanovalci domov za ostarele bi po novem plačevali nastanitev in hrano, socialnovarstvene storitve, kot so umivanje, hranjenje, oblačenje, menjava plenic in podobno, pa bi se financirale iz javne blagajne. Posamezni stanovalec bi - odvisno od tega, koliko nege rabi - s tem pridobil od 340 do 1870 evrov, poudarjajo nasprotniki vladne novele, ki izvajanje zakona zamika za leto dni, na 1. januar 2024. “Vsem zavarovancem se bistveno izboljšuje položaj, zaradi tega je ta vladni zakon škodljiv za vse,” je v soočenju na TV Slovenija javnost prepričeval poslanec SDS Zvone Černač.

Do referenduma ustavili aktivnosti za novo ureditev dolgotrajne oskrbe

V začetku tedna je ministrstvo za zdravje razburilo z osnutkom novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Deležnikom, ki jih želi vključiti v pripravo zakona, je poslalo osnutek in jim dalo štiri dni časa za posredovanje pripomb. Iz osnutka zakona tudi izhaja, da ta - enako kot so očitali zakonu Janševe vlade - ne rešuje financiranja dolgotrajne oskrbe. Po negativnih odzivih in ugibanjih, ali na vladi iščejo rezervno rešitev, če bo novela zakona na referendumu padla, so na ministrstvu za zdravje pojasnili, da so želeli javnosti dati signal, da ne sedijo križem rok in že delajo na pripravi novih rešitev. Minister za delo Luka Mesec je včeraj sporočil, da do referenduma zaustavljajo vse aktivnosti, povezane z novo ureditvijo dolgotrajne oskrbe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je DZ sprejel malo pred koncem leta 2020. Ministrstva in zdravstvena zavarovalnica ZZZS so imela leto dni časa, da se pripravijo na njegovo izvajanje, a tega niso naredila, trdi Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v prejšnji vladi. Ko je prišla nova vlada, so se na ZZZS in v socialnovarstvenih zavodih ustavili in nehali delati, pravi Fortejeva o tistih, ki bi morali poskrbeti za začetek izvajanja zakona s 1. januarjem 2023.

Argument za prestavitev izvajanja na začetek leta 2024 je namreč ta, da ga zdaj še ni mogoče začeti izvajati, ker da je v njem preveč nedorečenosti, pa tudi usposobljenih ocenjevalcev za ugotavljanje, kdo bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, zdravstvena zavarovalnica še nima.

Zagovorniki novele zakona o dolgotrajni oskrbi opozarjajo, da osnovni zakon ne prinaša boljših in kakovostnejših storitev za stanovalce domov.

Novela prinaša nujno potrebni čas

Vse to ni posledica počasnosti tistih, ki bi morali pripraviti vse potrebno, pač pa je posledica slabo pripravljenega zakona Janševe vlade, trdijo zagovorniki novele, ki nas nagovarjajo, naj na referendumu glasujemo “za”. Ne drži, da novela ukinja dolgotrajno oskrbo, le za eno leto prestavlja začetek njenega izvajanja v delu, ki se nanaša na oskrbo v instituciji in na področju oskrbovalcev družinskih članov. S potrditvijo novele na referendumu bi vlada in DZ pridobila čas za pripravo in sprejem nujno potrebnih popravkov zakona.

Pravice, kot so dolgotrajna oskrba na domu, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, pravica do denarnega prejemka in pravica do e-oskrbe, se bodo začele izvajati šele 1. julija 2024, zato novela, ki je na referendumu, vanje ne posega.

Nasprotniki novele svarijo pred odlašanjem z uvedbo sistema dolgotrajne oskrbe v nedogled in izničenjem rešitev, na katere smo čakali 20 let.

K glasovanju za novelo in zamik izvajanja zakona za leto dni javnost nagovarja tudi deset strokovnih organizacij. Novela “prinaša dodaten čas za sprejem nujnih sprememb in popravkov tako zakona kot tudi povezanih pravilnikov”, pojasnjujejo. Te organizacije so: Skupnost socialnih zavodov, Amnesty International, Društvo Srebrna nit, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje, Skupnost varstveno delovnih centrov, Socialna zbornica, Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas in Zveza društev upokojencev ZDUS.

Osnovni zakon je korak nazaj

Te organizacije so že v času Janševe vlade, ko se je sprejemal osnovni zakon o dolgotrajni oskrbi, opozarjale na njegove pomanjkljivosti. “Če bo zakon uveljavljen brez nujnih sprememb, bo to pomenilo korak nazaj za starejše,” svari Valerija Lekič Poljšak iz Skupnosti socialnih zavodov. Obljuba, da bodo stanovalci domov plačevali manj kot sedaj, ne drži, saj novi pravilniki znižujejo obseg storitev, do katerih bodo stanovalci upravičeni brezplačno. Pravica do pomoči pri hranjenju in pitju jim bo pripadala največ trikrat na dan, kdor bo pomoč rabil večkrat, bo moral zanjo plačati. Podobno je pri menjavi plenic.

Po novih pravilnikih so minute pomoči, do katerih je stanovalec doma upravičen, preskopo odmerjene. To vodi v nižanje kakovosti storitev oziroma v doplačila iz svojega žepa za tiste, ki bi pomoč rabili večkrat, kot je predpisano v pravilniku. Vse to izničuje prihranek, ki ga obetajo nasprotniki novele in po prepričanju desetih organizacij na koncu stroške stanovalcev še povečuje.

V organizacijah opozarjajo tudi na to, da so kriteriji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe tako strogi, da jih 40 odstotkov današnjih stanovalcev domov sploh ne bi doseglo. Zakon sicer določa, da bodo tisti, ki že bivajo v domovih za starejše, avtomatsko prevedeni v novi sistem, se pa velja vprašati, kako dostopne bodo te pravice novim stanovalcem.


Komentar novinarja

Jana Krebelj

Maček v žaklju ali golob na strehi?

V domovih za ostarele živi približno 20.000 ljudi, še 60.000 jih potrebuje oskrbo v domačem okolju. V vsakem primeru je finančno breme za starostnike veliko, storitve pa povsod niti niso dostopne. Zato je državni zbor sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim bi skupnost bolje pomagala osebam, ki so odvisne od tuje pomoči. Najbolj potrebujemo razvejano in cenovno dostopno ponudbo storitev na domu, saj si ljudje želijo čim dlje ostati v domačem okolju, vendar se bo sistem storitev na ...

Preberi več

Najbolj brano