Prehranska varnost je strateškega pomena

Vipavska dolina je veljala za vrt Slovenije, nizke odkupne cene, suše in drugi dejavniki pa so botrovali zmanjšanju kmetijske pridelave. Razvoj kmetijstva in prehranska varnost sta za občino strateškega pomena, poudarjajo vsi štirje kandidati za ajdovskega župana. Namakanje je predpogoj, nujna je uporaba sodobnih tehnologij, razvijati je treba vse dejavnosti, naštevajo.

AJDOVŠČINA > Občina Ajdovščina kmetijstvu zadnji dve desetletji namenja različne ukrepe in spodbude, v zadnjem obdobju pa se intenzivno ukvarja z izzivi podnebnih sprememb in iskanjem rešitev zanje. Med drugim s poskusnim uvajanjem novih kmetijskih kultur, razvojem sodobnih tehnologij, ki pomagajo pri odločitvah o namakanju, uporabi fitofarmacevtskih sredstev ali spremljanju pojava žuželk ter z vzpostavitvijo spletne in prenovo mestne tržnice ter s pobudami za krepitev lokalne pridelave in povpraševanja po lokalni hrani.

A izzivov je še veliko, da bi kmetijsko proizvodnjo spet povečali, se strinjajo vsi štirje kandidati za župana. Izpostavljajo, da sta razvoj kmetijstva in prehranska varnost za občino strateškega pomena. Vsa razmišljanja pa se začnejo že pri osnovnem pogoju - vodi.

Namakanje je predpogoj. Razvijati je treba vse dejavnosti, povezati pridelovalce, ponudnikom nuditi logistično podporo pri trženju pridelkov in mlade spodbuditi za odpiranje delovnih mest na kmetijah.

Namakanje, zaščita proti burji ...

“Poleg ureditve namakalnega sistema je potrebna tudi obnova protivetrnih zaščitnih pasov, na območjih, ki so poraščena s trajnim travinjem, pa je treba z namenom preprečevanja zaraščanja, vzpodbuditi pašo rejnih živali in zagotoviti pomoč pri zaščiti pašnih živali pred zvermi,” izpostavlja Jožko Premrn (NSi). Kot pravi, je treba podpreti razvoj vseh panog kmetijske pridelave in povečanje predelave vseh vrst kmetijskih pridelkov, primernih za lokalno okolje. “Oblikovati je treba enotno blagovno znamko in nuditi logistično pomoč pri trženju kmetijskih pridelkov, da bodo produkti konkurenčni na trgu in lažje dosegljivi posameznim kupcem in javnim zavodom.” Poudarja še, da je razvoj kmetijstva v največji meri odvisen od interesa mladih za ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijah. “Zato je treba oblikovati programe s spodbudami za mlade,” dodaja.

“Ohranjanje kmetijstva v Vipavski dolini je strateškega in eksistenčnega pomena. Delujoč namakalni sistem, ki bi rešil problem suš in zmrzali, je predpogoj za ohranitev kmetijstva in krajine in presega meje občine,” poudarja Nada Pirjevec (Gibanje Svoboda). Dodaja, da je nujno počistiti in poglobiti strugo Vipave in pritokov, v čim večji meri rešiti problem poplavljanja, zaščititi zemljo pred odnašanjem zaradi burje in začeti reševati problematiko uničevanja pridelkov zaradi divjadi. “Kmetijstvo in turizem je treba v čim večji meri povezati in s tem zagotoviti možnost trženja pridelkov turistom, po drugi strani pa večje namestitvene kapacitete v okviru kmetij. Nujna je uvedba novih tehnologij v vse kmetijske panoge, kar ob zmanjšanih stroških in boljši kakovosti povečuje konkurenčnost,” še dodaja.

Nad zaraščanje kmetijskih površin

Aktualni župan Tadej Beočanin (SD) je v predvolilnem programu kmetijstvo postavil med deset prednostnih nalog. “Predvideni sta izgradnji namakalnega sistema in protivetrnih zaščitnih pasov, kar bomo oplemenitili z ukrepi za spodbujanje pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov.” Kot pravi, bodo ti ukrepi usmerjeni v spodbude kmetom in drugim pridelovalcem, da se povežejo in združeno nastopijo na trgu. “Hkrati bodo spodbude usmerjene v zmanjšanje in odpravo zaraščanja kmetijskih površin. Načrtujemo tudi revitalizacijo starih geografsko zaščitenih produktov, kot sta nanoški sir in vipavski pršut ter nove zaščite porekla,” napoveduje.

Marjan Poljšak (SPS) opozarja na prehransko krizo, rešitev pa vidi v večji samooskrbi. “Na Občini Ajdovščina bomo spodbujali in podpirali hitro učinkovite ukrepe samooskrbe občine in izvozno usmeritev Slovenije z drobnico, prašiči in govedom,” pravi. Kot pravi, je treba vsa pobočja nekdanjih pašnikov in druga za obdelavo nekvalitetna zemljišča očistiti drevja in grmovja ter tam nastaniti nove črede drobnice. “Na kvalitetnih njivah je treba med žetvijo in setvijo žit in koruze spodbuditi pridelavo krmnih rastlin za prašiče in govedo. Še bolj to pride v poštev na njivah s pridelavo krompirja. Kjer je možno, je treba travnike spremeniti v njive in pridelati krmne rastline za živino, prašiče, pa tudi perutnino. Meso je hrana!” poudarja Poljšak.

---