Zemlja že počiva: pred gnojenjem spoznajmo prst na vrtu

Jesen je čas, ko razmišljamo o gnojenju na našem vrtu ali njivi. Za pravilno gnojenje je treba vedeti, s kakšno zemljo imamo opravka. Najpogosteje se ljudje zanašajo na stare recepte, nekoč je moja babica gnojila tako, pa je bilo vse v redu, pravijo. Drugi se ozirajo na okolico in pogledajo, kaj raste v naravnem okolju v njihovi bližini. Ta način je že nekoliko boljši. Pa vendarle morate vedeti, da ste s svojim večletnim poseganjem, gnojenjem, obdelavo, močno spremenili sestavo zemlje.

Zato je zelo dobro z analizo zemlje preveriti, s čim imate zdaj opravka. Predpisi kmetom pogosto nalagajo pogostnost izvajanja takih analiz na njivah, vam tega nihče ne zapoveduje. A ni slabo, če vsakih pet do osem let vseeno pogledate, kako je kaj z rastlinam dostopnimi hranili v vaših tleh.

Pomembno je, da vzorec vzamemo pravilno

Vedeti morate, da obstaja kar nekaj različnih analiz zemlje. Danes govorim o tisti, ki vam bo povedala, koliko je v tleh rastlinam dostopnih hranil. Osnovna analiza tal nam pove, koliko je v tleh rastlinam dostopnega fosforja (v obliki P2O5), kalija (K2O) in kolikšen je pH tal. Sama lahko veliko več povem o zemlji, če zraven dodate še podatek o tem, koliko je v tleh humusa. Taka analiza stane okoli 30 evrov, običajno nekaj manj. Glede na to, da se na vrtovih vedno gnoji nekoliko ali kar precej preveč, boste z analizo in ustreznim nasvetom dolgoročno nekaj denarja privarčevali.

Najprej moramo pravilno vzeti vzorec. Najlažje to naredimo s sondami, ki si jih lahko sposodimo v laboratorijih za analizo tal. S sondo gre veliko lažje in hitreje. Pomembno je namreč, da vzorec vzamemo enakomerno po celem vrtu, na vseh gredicah, tudi tam, kjer vrtnine še rastejo, in prav tako po vsej globini gredic. Globina odvzema vzorca naj bo enaka globini prekopavanja (štihanja), to je 20 do 25 centimetrov. Globina odvzema zemlje na travnikih in zelenicah je samo osem centimetrov, tega nikar ne pozabite, če želite, da vam analiza poda realne rezultate. Na vrtu vzamemo vsaj 15 do 20 vzorčkov. Izogibamo se robovom gredic.

Zemljo iz sonde dajemo v vedra, v vedru jo nato zdrobimo in zelo dobro pomešamo, nato pa približno en kilogram premešane zemlje damo v vrečko in jo opremimo s svojimi podatki. Namesto sonde lahko za silo uporabimo lopato za prekopavanje. Najbolj primerna je štirikotna. Najprej z lopato naredimo luknjo, nato pa po njenem ravnem robu odrežemo enako debel kos zemlje, ki ga damo v vedro ali drugo posodo. Samo tako bo vzorec enakomeren po celi globini. Analizo tal delajo v mnogih laboratorijih kmetijsko-gozdarskih zavodov po vsej Sloveniji, lahko jo nesete na najbližjo svetovalno službo v svoji bližini.

Pravilen odvzem vzorca je zelo pomemben, saj ta dobri kilogram zemlje predstavlja več tisoč kilogramov zemlje, ki je na razpolago vašim rastlinam. Hiter izračun pove, da je pod desetimi kvadratnimi metri zemlje globine 20 centimetrov približno tri tone zemlje. Največja napaka se naredi ravno pri odvzemu vzorca. Zato si vzemite čas in naj bo vzorec pravilno odvzet.

Zemljo za analizo jemljemo, ko zemlja že počiva. Ta čas nastopa šele zdaj. Letos je bilo dolgo toplo, zato je bila zemlja še dolgo aktivna. V takšnih razmerah pa rezultati niso najbolj natančni. Najboljši čas za odvzem je decembra in januarja, a mnogi še vedno, povsem pravilno, gnojite z gnojem, tega pa je treba v zemljo spraviti že jeseni. Vsekakor moramo analizo narediti pred gnojenjem.

Rezultati analize

Običajno traja do deset dni, da dobite rezultat. Ker mnogi z rezultati analize nimajo kaj početi, razlage zraven pa ne dobijo, naj razložim, kaj ste dobili na izvidu. V nekaterih laboratorijih pomagajo in rezultate označijo s črkami. Tako si je lažje predstavljati, kako so tla založena s posameznimi hranili. Potem pa je treba vedeti, kako se posamezna hranila v tleh obnašajo in kako vplivajo na rastline. Vedno se je treba zavedati, da je za rastline slabše in imajo več težav, če je vsebnost hranil previsoka. V tem primeru nastaja neravnovesje v prehrani rastlin, posledično pa se običajno pojavijo številne fiziološke motnje. Zaradi teh so rastline bolj občutljive za bolezni. Kar se tiče vsebnosti hranil v tleh, velja, da premalo hranila pomeni le nekoliko manjši pridelek, preveč hranil pa pogosto velike težave, posebej če je preveč samo enega hranila.

Če v laboratorijih rezultate analize označijo s črko, si jih lahko razložite tudi sami. Uporabljene črke so od A do E. Pri tem srednja črka C pomeni tisto založenost tal s posameznim hranilom, ki bi si jo želeli. Potem veljajo pravila za gnojenje s hlevskim gnojem in tisti priporočeni odmerki gnojil. Če so vrednosti manjše (črki A ali B), je hranil v tleh premalo in je treba s tistim hranilom gnojiti nekoliko bolj (običajno je v tleh premalo kalija, ta je pri gnojilih označen s črko K). Če sta ob posamezni vsebnosti hranila zapisani črki D ali E, potem je hranila preveč. Če je zapisana črka E, potem vsaj leto ali dve ne gnojimo, v nadaljevanju pa nekaj let uporabimo polovico manj gnojil, kot smo jih uporabljali doslej. Gnojimo samo pri najbolj požrešnih vrtninah. Tudi ob črki D občutno zmanjšamo količino uporabljenega hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil. Če je v presežku samo eno hranilo, potem je treba drugo vendarle dodajati. Tisti, ki ob analizi ne bodo dobili pomoči z oznakami založenosti (A, B, C), pa v tabeli ob članku preverite številke, da boste vedeli, kaj pomenijo.

Pogosto vidim veliko težav na vrtovih in njivah, posebej pa v rastlinjakih, takrat, ko je enega od hranil preveč, drugega pa ravno prav ali premalo. V tako napornih poletjih, kot je bilo letošnje, pridejo do izraza tudi težave, ki jih rastlinam povzroča napačna prehrana. Zato izkoristite zimski čas tudi za to, da si priskrbite analizo zemlje vašega vrta.

Težje je pH tal znižati

Od pH tal je odvisna združba mikrobov v tleh, od teh pa prehranjenost in zdravstveno stanje rastlin, zato vedno težimo k nevtralni reakciji tal. Vrtnine imajo najraje rahlo kislo reakcijo, nekje med 6 in 6,5. V Sloveniji pri mnogih še vedno velja mišljenje, da je treba vrtna tla občasno apniti. Prav tako mnogi uporabljajo apno oziroma apnene pripravke za odganjanje polžev, strun in še česa. Če niste prepričani, da je reakcija vaših tal pod 6,5, tega ne počnite. Previsok (tudi prenizek) pH namreč pomeni, da rastline ne morejo sprejemati nekaterih hranil. Neuravnotežena prehrana pa pomeni, da so rastline hitro v težavah. Apneni pripravki pogosto naredijo celo več škode kakor koristi. Vrtna zemlja je namreč pogosto že blizu alkalne reakcije predvsem zaradi gnojenja z gnojem ali kompostom. Veliko težje je namreč pH znižati kakor povišati. Povišamo ga s kalcijevimi pripravki, gnojili, znižamo pa z uporabo kisle šote (od pet do deset litrov na kvadratni meter) in/ali uporabo kislih gnojil, kakor so sulfati.

Humus mi vedno pomaga, da svetujem ustrezno uporabo organskih gnojil, predvsem gnoja ali komposta. Čeprav teorija pravi, da če je založenost tal z enim izmed hranil E, torej izredna založenost, ne smemo gnojiti z ustreznim hranilom. V tem primeru tudi s kompostom ali gnojem ne bi smeli gnojiti, saj gre za kompleksni, naravni gnojili. Sama se s tem ne strinjam, vedno pa svetujem ustrezno zmanjšanje odmerkov. To je odvisno prav od pH tal in količine humusa v tleh. Vrtnine potrebujejo vsaj štiri odstotke humusa, nekje do osem odstotkov pa je tisti razpon, ki je ustrezen. Vse, kar je pod ali nad tema odstotkoma, pa spet ni v redu.

Ko naredimo analizo, je čas, da razmislimo in poiščemo ustrezna gnojila in jeseni gnojimo predvsem s hlevskim gnojem. Naslednjič pa nekaj o tem, kako glede na analizo izberemo ustrezno gnojilo in pognojimo vrt.

---