V podjetju Contall poskusno uvedli 36-urni delavnik

V računovodski hiši Contall so z novembrom za eno leto uvedli poskusni 36-urni delavnik. Zato, ker bi radi v vse bolj stresnem načinu življenja razbremenili svoje zaposlene, hkrati pa strankam nudili čim bolj kakovosten servis. S tem premikajo meje, saj v Sloveniji še ni veliko podjetij, ki so stopila na to pot, upajo pa, da jim bo po zgledu iz tujine, kjer je to že trend, sledilo še kakšno.

NOVA GORICA > Novogoriško podjetje Contall, ki se ukvarja z računovodstvom in ima približno 250 strank po vsej Sloveniji, je že dalj časa nosilec polnega certifikata Družini prijazno podjetje.

“V tem okviru vsako leto sprejemamo nove ukrepe in ta je eden od njih,” je o poskusnem enoletnem prehodu na 36-urni delavnik, ki so ga uvedli z novembrom, povedala direktorica podjetja Darja Povšič Peršolja.

Darja Povšič Peršolja

direktorica družbe Contall

“Analize kažejo, da bi imela tudi država pozitivne učinke od tega, saj bi bilo manj bolniških in tudi po upokojitvi bi lahko bili ljudje še delavno aktivni, če bi želeli.”

Okoliščine dela so danes drugačne

“Pri našem poslu gre za intelektualno delo in ne morem pričakovati, da bo osem ur teklo, kot bi teklo v proizvodnji, saj so danes okoliščine drugačne, vezani smo na številne roke, naročniki pričakujejo hiter odziv, slediti moramo zakonodaji, in to je za nas dokaj naporno, ne glede na to, da kot podjetje nudimo vsa izobraževanja in usposabljanja,” je pojasnila direktorica.

Prehod na 36-urni delavnik pomeni, da bodo zaposleni - med 30 zaposlenimi v Novi Gorici, Ajdovščini in novi poslovni enoti v Komendi sicer prevladujejo ženske - vsak drugi petek ali ponedeljek, odvisno od oddelka in narave dela, prosti. Plačani pa bodo enako in tudi pri prispevkih ne bo sprememb.

Vzporedno s to odločitvijo so v podjetju stopili tudi na pot popolne digitalizacije poslovanja, kar pomeni temu ustrezno vlaganje v tehnologijo, po drugi strani pa so poslovanje skrajšanemu delavniku že prilagodili z dodatnimi zaposlenimi.

Idealen bi bil 30-urni delavnik

“Že na prvem razgovoru za nova delovna mesta smo naleteli na res zanimive kandidate, ki jih brez prehoda na skrajšan delavnik verjetno ne bi dobili,” je povedala Darja Povšič Peršolja in dodala, da so vsi, ki so prišli na razgovor, omenili 36-urni delavnik. Kot je še pojasnila, se ji seveda porajajo tudi dvomi, ali so šli na pravo pot, ali bo v redu za stranke in kako bodo to razumele, vseeno pa verjame, da bodo z odpravo papirnega poslovanja in večjo ponudbo svetovanja s področij, ki so za podjetja pomembna, dokazali večjo dodano vrednost zanje.

Po enem letu bodo v podjetju ocenili, ali je smiselno ohraniti 36-urni delovnik in ali so celo tako uspešni, da lahko naredijo še korak naprej proti 30-urnemu delavniku. Ni pa to odvisno samo od njih, saj lahko sami v procesu naredijo vse, kar je potrebno, a če stranke nimajo dovolj digitalnih kompetenc, bo težko doseči vse cilje za ta prehod.

“Po vsej verjetnosti se bomo poslužili svetovalcev na tem področju, ki že imajo izkušnje in so pomagali redkim podjetjem, ki so šla pri nas v skrajšani delavnik, da nas malo usmerijo, ker smo, kolikor vemo, prvi v dejavnosti, ki gremo v to, in med prvimi na splošno. Če bo nam uspelo, bomo lep primer za druge in bomo nedvomno znali svetovati še komu naprej,” je pojasnila direktorica.

V tujini skrajšan urnik uvaja vse več družb

Med podjetji, ki so v Sloveniji že uvedla skrajšan delovni čas, so na primer Hofer, Domar, Manpower in Plastika Skaza. V tujini je to že precej bolj razširjeno. Letos naj bi na krajši delovnik prešlo dobrih sto mednarodnih podjetij. V tujini je to tudi zakonsko bolje urejeno, saj države to nagrajujejo, medtem ko bi imeli pri nas, tako Darja Povšič Peršolja, trenutno še kar precej zapletov pri prehodu na 30-urni delavnik, kar se tiče plačevanja prispevkov in podobno, medtem ko je 36-urni delavnik že razumljen kot polni delovni čas.

“Analize kažejo, da bi imela tudi država pozitivne učinke od tega, saj bi bilo manj bolniških in tudi po upokojitvi bi lahko bili ljudje še delavno aktivni, če bi želeli,” je še pojasnila direktorica družbeno odgovornega podjetja, v okviru katerega že vrsto let deluje tudi Fundacija Vrabček upanja. Z njeno pomočjo so do zdaj zbrali 400.000 evrov za opremo oddelka za invalidno mladino v Stari Gori. dejavno se je vključila tudi v pomoč pri odpravljanju posledic požara na Krasu. Z znanjem pomagajo tudi podobni Fundaciji Aljažev kraj, ki deluje na Gorenjskem in drugim pomoči potrebnim. Skupaj so v dobrodelne namene do zdaj zbrali že približno 850.000 evrov.

---