Pitna voda za Istro, politično vprašanje

Za vse pomembnejše izvire ob morju in v notranjosti - od hrvaške Reke do italijanskega Trsta - so v letih 1978-1998 naredili hidrogeološka kartiranja, sondiranje, raziskovalne vrtine in sledilne poskuse za ugotavljanje smeri in hitrosti podzemnih tokov; samo na raziskovalnem območju Rižane, ki je segalo do Podgorja, so zvrtali 38 vrtin za monitoring in 14 raziskovalnih vodnjakov. Vrtine so bile globoke 50 do 640 metrov, vodnjaki 30 do 620 metrov, toda vodnega vira, s katerim bi lahko po letu 1987 odmislili ponovne grožnje z redukcijami pitne vode, niso našli. Raziskave je vodil Geološki zavod Slovenije in plačal Rižanski vodovod (delno tudi tedanja Zveza vodnih skupnosti Slovenije ter ministrstvo za znanost in tehnologijo).

Leta 1997 je okoljsko ministrstvo za dolgoročno zagotavljanje manjkajočih količin pitne vode podprlo ureditev zajetja Kubed. Ovrednotili so ga na približno 25 milijonov evrov, po naročilu Rižanskega vodovoda naredili raziskave ter izdelali študije in idejni projekt. Leta 2000 pa je ministrstvo ugotovilo, da zajetje ne bi imelo zadostne prostornine, in dve leti zatem naročilo študijo o oskrbi s pitno vodo v Istri in zalednem Krasu. Preverili so vodne vire za dolgoročno oskrbo vsaj do leta 2030, iskali regionalne rešitve in ugotovili, da izstopa projekt Padež-Suhorka v Brkinih, ker bi bil najmanj ogrožen vir in bi omogočal ureditev iz pritokov reke Reke z zajezitvijo Padeža ali Suhorice oziroma Padeža in Suhorice. Projekt so podprli tudi v Rižanskem vodovodu, leta 2003 je ministrstvo v času Janeza Kopača pripravilo predlog lokacijskega načrta in ga, potem ko je zanj dobilo pozitivno okoljevarstveno mnenje, razgrnilo. A leta 2006, v obdobju ministra Janeza Podobnika, so projekt Padež ustavili.

Je res vsakršna podobnost s pripravo državnega prostorskega načrta za Suhorico naključna ali se vzorec pri iskanju dodatnih količin osnovne življenjske tekočine za Istro, ponavlja?

Je res vsakršna podobnost s pripravo državnega prostorskega načrta za Suhorico naključna ali se vzorec pri iskanju dodatnih količin osnovne življenjske tekočine za Istro, ponavlja? Pa saj bi Istrani imeli pitne vode zase dovolj, tudi v vse bolj skrajno sušnih poletjih, če takrat ne bi imeli obiskovalcev in vikendašev ter bi v Luki Koper in podobnih podjetjih uporabljali vodo, prečiščeno v komunalni čistilni napravi na Srminu in ne v vodarni v Cepkih. To, da leta 2022 pitno vodo rabimo v industrijske namene, tudi v avtopralnicah, kjer jo sicer reciklirajo, in za namakanje oljčnikov in drugih kmetijskih površin ter da pri tem črpamo tudi podtalnico - je v obdobju vse bolj očitnih podnebnih sprememb prav bogokletno.


Preberite še


Najbolj brano