O čem bomo odločali na trojnem referendumu?

Danes se začenja kampanja pred referendumi o treh zakonih, in sicer o RTVS, o vladi in o dolgotrajni oskrbi. Pobudnik referendumov, ki bodo 27. novembra, je SDS. Kdo vse bo vstopil v kampanjo, bo znano prihodnji teden. Da bi pobudniki uspeli, morajo na glasovanju doseči t. i. zavrnitveni kvorum.

SLOVENIJA > Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev. Proti posameznemu zakonu mora na tokratnih referendumih glasovati vsaj 339.066 volilcev.

Naj ima vlada tri ministrstva več?

Volilci bodo v roke dobili tri glasovnice s tremi referendumskimi vprašanji. Eno vprašanje bo, ali naj se uveljavijo spremembe zakona o vladi, ki prinašajo drugačno sestavo vlade. Vlado bi po novem sestavljalo 19 ministrov, kar je dva več kot doslej, ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Slovenijo in Slovenci po svetu, pa ne bi bilo več, bi pa ostal urad. Vlado bi po reorganizaciji sestavljali tudi minister za solidarno prihodnost, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter minister za naravne vire in prostor, prišlo bi tudi do prenosov posameznih področij med ministrstvi.

Tudi na referendumu mogoče posebne oblike glasovanja

V tednu pred referendumsko nedeljo bo kot običajno v torek, sredo in četrtek potekalo predčasno glasovanje. Volivci morajo najpozneje do 11. novembra sporočiti DVK, če želijo glasovati po pošti iz tujine ali na volišču s sedežem na diplomatsko predstavništvu ali konzulatu, do 16. novembra pa, če želijo glasovati po pošti.

Volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo ali so prejeli odločbo o invalidnosti po 16. novembru ali so zaradi okužbe z novim koronavirusom v izolaciji, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, najpozneje 21. novembra. Do 23. novembra pa morajo okrajno volilno komisijo, na območju katere so vpisani v volilni imenik, obvestiti tisti, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča in želijo glasovati na volišču v drugem okraju (omnia), in tisti, ki se zaradi bolezni ali zaradi izolacije ne morejo osebno zglasiti na volišču in želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu. Slednji morajo obvestilu priložiti zdravniško potrdilo.

Pobudniki referenduma so proti takšnim spremembam, ker med drugim menijo, da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce. Hkrati pa po njihovem to ne bo pripomoglo k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade. V vladi nasprotno poudarjajo, da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih dejavnikov zahteva drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše, če se njena sestava v skladu s koalicijskim dogovorom spremeni. Tri nova ministrstva pa da bodo podpirala glavne prioritete vlade. Zagotovili so, da bodo ministrstva bolj vitka in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.

Zamik zakona o dolgotrajno oskrbi za eno leto?

Volilci bodo odločali tudi, ali naj se uveljavijo spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za eno leto. Novela zakona prinaša dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev v višini približno 30 milijonov evrov.

Pobudniki referenduma so proti zamiku, ker gre za enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve. Menijo tudi, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

Vlada pa nasprotno trdi, da je vsebina osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, zato bi pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših. Trdi tudi, da bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona že pridobljene pravice dolgotrajne oskrbe z uveljavitvijo novele lahko še naprej izvajale po veljavni zakonodaji, na primer po zakonu o institucionalnem varstvu.

Depolitizacija RTV?

Volilci bodo odločali tudi, ali naj se uveljavi novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Ta namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta predvideva ustanovitev enotnega organa - svet zavoda s 17 člani. Šest članov bi bilo predstavnikov zaposlenih, enajst pa predstavnikov javnosti. Zavod bi namesto generalnega direktorja vodila uprava.

Pobudniki referenduma so proti, ker da se nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost. Kritični so do sprejemanja novele po nujnem postopku, s čimer se onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo predloge, ter zlorablja postopek za doseganje političnih ciljev vladajoče koalicije.

Predlagatelji novele poudarjajo, da ta prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru. Dodajajo, da bo zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje. Število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.

V zvezi z nujnim postopkom pa pravijo, da ne gre za zlorabo postopka, ampak za dopustno možnost, ki je bila potrebna, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj mora imeti RTVS za izvrševanje svojega poslanstva na področju zagotavljanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti zagotovljeno institucionalno in programsko avtonomijo ter novinarsko oziroma uredniško neodvisnost.

---