Vse cene gredo gor, tudi olje bo zato dražje

Oljkarji v slovenski Istri ugotavljajo, da je tokratna letina po količini obranih oljk povprečna, a se nadejajo, da bo olje zelo kakovostno. Zadovoljni so, da jim oljčna muha ni povzročala preglavic, saj se je letos pojavila kasneje. V torklah sicer še ni gneče, a poznavalci svetujejo, naj oljkarji ne čakajo predolgo z obiranjem, da jim ne bo načrte prekrižalo slabo vreme.

Če je letina po količini povprečna, pa oljkarji upajo, da bo 
senzorično vrhunska. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Če je letina po količini povprečna, pa oljkarji upajo, da bo senzorično vrhunska. Foto: Tomaž Primožic/FPA

ISTRA > Oljkar Boris Jenko iz Bertokov pravi, da so v torek sklenili obiranje oljk v nasadih na Srminu, kjer imajo zasajenih 700 dreves. Nabrali so devet ton oljk in kot predvideva, si lahko obetajo približno tisoč litrov oljčnega olja.

Pridelka za pol manj kot v prejšnjih letih

“Nismo zadovoljni. Pridelka je za približno polovico manj od običajne letine. Opažamo velike razlike med posameznimi območji oziroma legami nasadov. Velik vpliv so imele vremenske razmere v času cvetenja, nato je še suša naredila svoje,” pojasnjuje.

Letos povprečna letina, vendar so oljke zdrave

Svetovalka v koprski enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Urška Klančar ocenjuje, da je tokratna letina oljk povprečna. Pridelki nihajo od nič do sto odstotkov. Nekateri oljčniki so popolnoma prazni, drugi pa nadpovprečno naloženi. “V povprečju pa je izpad pridelka od 40 do 60 odstotkov. So pa vsi plodovi letos zdravi, saj je bilo zaradi zanjo neugodnih vremenskih razmer muhe zelo malo. Kot je videti na terenu, so praktično vse oljke zdrave. Pravzaprav kot še nikoli doslej,” zadovoljno ugotavlja.

Zadovoljen pa je, da vsaj oljčna muha ni naredila večje škode, saj se je letos pojavila kasneje. Kljub vsemu je optimističen glede kakovosti oljčnega olja. “Za nas je najpomembneje, da ohranjamo zaščiteno označbo porekla in ekološki znak,” pravi Jenko.

S septembrskim dežjem so si oljke zelo opomogle

Miran Adamič z družinske kmetije Ronkaldo se je bal, da bo zaradi suše julija in avgusta letina slaba, a septembra se je stanje v oljčnikih zelo popravilo. V njihovih oljčnikih je letina po količini oljk letos povprečna, izpleni pa so podpovprečni. In to zaradi dežja. Na mikrolokaciji na Baredih, kjer imajo na 2,5 hektarja zasajenih 650 oljk, je bil letošnji september četrti najbolj namočen mesec v vseh zadnjih desetih letih.

Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo o letini Belica dobiva drugačen obraz

“Prva oljčna olja so zelo kakovostna; so zelo sadežna, bolj zelena. Nasploh pa bodo letošnja olja zaradi suše nekoliko bolj pikantna,” ocenjuje dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper. Ugotavlja, da prihaja do sprememb pri sortah. “Preseneča belica, ki kaže širši spekter arom. Ni več tako tipična, ni predvsem grenka in pikantna, po čemer je bila prepoznavna. Njene arome imajo novo harmonijo, je bolj všečna v mednarodnem prostoru. Daje popolnoma drugačno olje, kot smo ga bili vajeni pred leti. Skratka, belica nedvomno postaja boljša.” Včasih je tudi veljalo, da se belico pobira čim kasneje, zdaj je bila marsikje bolj zrela kot leccino.

Tudi sama se strinja, da so si oljke s septembrskim dežjem precej opomogle po hudi suši, toda zdaj - ko ni deževalo kar nekaj tednov - so spet osušene in nekaj padavin bi bilo dobrodošlih. Nekateri bodo oljke pobirali kasneje, saj ponekod plodovi še niso zreli, sploh tam, kjer so drevesa precej obložena.

Za letošnjo letino bi lahko rekli, da v mnogočem ni značilna, sklene Milena Bučar Miklavčič. Zadovoljstvo oljkarjev je bilo odvisno od več dejavnikov - od lege, namakanja do stopnje poškodb dreves v prejšnjih letih. Sogovornica hkrati opozarja, da dejstvo, da so bile letos oljke kar zdrave in da ni bilo muhe, oljkarjev ne sme uspavati pri skrbi za čim večjo kakovost oljk.

Če je letina po količini povprečna, pa Adamič upa, da bo senzorično vrhunska: “Vsekakor bo ena boljših letin. Vsa olja bodo letos bolj pikantna, bolj intenzivnega okusa. So pa taka olja tudi bogatejša z biofenoli.”

Foto: Tomaž Primožic/FPA

Tujim kupcem se cene ne zdijo previsoke

Glede cene, ki jo bo dosegalo letošnje olje, nima dvomov: “Nismo še delali izračunov, a olje bo letos zagotovo dražje. Vse je šlo gor - od steklenic, kartonske embalaže do gnojil in goriv. Tudi delovno silo za večje površine je težko dobiti za manj kot 60 centov za kilogram.” Lani so pri njih steklenico (0,75 litra) ekstra deviškega olja z zaščiteno označbo Slovenske Istre in ekološke pridelave prodajali po 16 evrov. “K nam prihaja veliko tujih strank, Nemcev, Poljakov ... Ko poskusijo naše olje, se jim cene ne zdijo prav nič visoke.”

Večini oljčnikov pa je letos prizanesla tudi muha. “Letos je bilo glede tega izjemno leto. Že 35 let, odkar se ukvarjam z oljkarstvom, je ni bilo tako malo. Ne samo da ni letela, še ulova muhe ni bilo,” še pravi Adamič. Vzrokov za to je več. Lanska letina je bila glede količine ena najslabših, plodov skorajda ni bilo, so pa nujni za razvoj muhe. Poleg tega smo letos imeli izjemno vroče poletje; ko temperatura zleze nad 30 stopinj Celzija, muha ne leta.

Tropine v oljčnik, koščice za segrevanje

Fulvio Marzi iz torkle na Krožeri v Šmarjah pravi, da gneče sicer še ni, a imajo vsak dan dovolj dela. “Mislim, da bo bistveno drugače čez en teden, saj marsikdo sploh še ni začel obirati oljk.”

Ocenjuje, da je letošnje olje kar dobro, izkupiček pa, glede na okoliščine, sprejemljiv. “Komur je pomembna kakovost, je oljke že obral. Ni več za čakati,” meni. Za stiskanje oljk v njegovi torkli je treba odšteti 30 centov po kilogramu, pri čemer upošteva količinski popust.

Vlada je letos sprejela uredbo o uporabi oljčnih tropin za gnojenje. Marzi pravi, da so se tega zelo razveselili, zato tropine po dogovoru sproti odvažajo na njive oljkarja, ki ima večje nasade. “Ker imamo stroj za razkoščičenje, pa koščice oljk uporabimo za segrevanje,” še dodaja.

Foto: Tomaž Primožic/FPA

Predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre Elvin Klobas se strinja, da je opaziti razlike iz nasada v nasad. “Kdor je imel na voljo namakalni sistem in lasten vodni vir, si zagotovo lahko obeta boljšo letino. Prav tako, kdor je pravočasno poskrbel za gnojenje, pripravo terena, primeren rez in vse druge agro-živilske ukrepe, ki so drevesa ohranjali v dobri kondiciji,” meni. Oljkarjem svetuje, naj ne čakajo predolgo z obiranjem, saj bi jim lahko muha, ki se je pojavila po poletnem dežju, prekriža načrte.


Najbolj brano