Vlada sprejela predlog zakona o zaščiti prijaviteljev

Vlada je sprejela predlog zakona o zaščiti prijaviteljev, s katerim ureja področje varstva prijaviteljev kršitev predpisov v delovnem okolju, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Tako želijo okrepiti zavedanje, da potrebujemo odgovorne posameznike, ki se izpostavijo in opozorijo na kršitve, je dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.

LJUBLJANA > Z zakonskim predlogom se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva s tega področja, a je vsebina zasnovana širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive bolj ambiciozen, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila Švarc Pipan.

Po njenih besedah pričakujejo, da bo sistem prispeval k preprečevanju in odkrivanju najrazličnejših oblik kršitev predpisov, ki z ustvarjanjem poslovne negotovosti zavirajo tudi gospodarsko rast, upočasnjujejo postopke in povzročajo dodatne stroške. Okrepljeno varstvo prijaviteljev pa bo povečalo splošno raven varstva delavcev v skladu s cilji evropskega stebra socialnih pravic.

Predlog zakona po ministričinih navedbah spoštuje že vzpostavljene nadzorne mehanizme na različnih področjih ter jih nadgrajuje. Predvideva namreč dvofazno kanaliziranje prijav, in sicer je prva faza predvidena znotraj delovnega okolja in velja za podjetja oziroma organizacije, ki imajo več kot 50 zaposlenih. Takšne organizacije bodo morale vzpostaviti primeren notranji kanal, preko katerega bodo lahko žvižgači prijavili nepravilnosti. Namen tega je, da se nepravilnosti uredijo že na ravni organizacije, je pojasnila ministrica.

Če pa to ne bi bilo dovolj oziroma če bi prihajalo do povračilnih ukrepov, pa so po zakonskem predlogu na voljo tudi zunanji prijavni kanali, in sicer predvsem že obstoječe organizacije, agencije, inšpektorati, ki že imajo pristojnosti na področju prekrškovnih postopkov. Pri tem bo po ministričinih navedbah kot nek centralni organ delovala Komisija za preprečevanje korupcije, predvideno pa je tudi javno razkritje kršitev.

Kot je dejala, želijo predvsem preprečiti, da bi prišlo do povračilnih ukrepov proti žvižgačem, zlasti s strani delodajalcev. Predlog zakona prepoveduje povračilne ukrepe, kot so odpoved delovnega razmerja, šikaniranje ali premestitev na slabše delovno mesto. Hkrati bodo prijavitelji oziroma žvižgači deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa jim bodo med drugim nudili svetovanje, informacije ter drugo podporo, denimo pravica do sodnega varstva, pravica do brezplačne pravne pomoči, pravica do nadomestila za primer brezposelnosti in psihološka podpora.

Na podlagi dosedanje prakse v Sloveniji in na podlagi prakse primerljivih držav, ki so sistem zaščite žvižgačev že uvedle, po ministričinih besedah predvidevajo, da bodo slovenski organi letno obravnavali približno 10 primerov povračilnih ukrepov zoper žvižgače. "Ocenjujemo, da bo od tega približno pet primerov letno, v katerih bo prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ki bodo vodili do uveljavljanja sodnega varstva in drugih podpornih ukrepov," je dejala.

Poudarila je še, da so pri pripravi zakonskega besedila sodelovali številni deležniki iz javnega in zasebnega sektorja ter da je predlog usklajen z vsemi.

---