Jadralski Krpani gledajo naprej
Jadranje nedvomno sodi med najuspešnejše slovenske športe. Razvejana društvena dejavnost in pomorska tradicija v Istri sta vodilo napredka in rednih uspešnih predstav na mednarodnih prizoriščih. Težko, da v Sloveniji kdo ni slišal za Vasilija Žbogarja, maksi jadrnic Gaie Legend ali Maxi Jene, Barkolane, tržaške regate vseh regat ... V zadnjem obdobju je zablestel Koprčan Toni Vodišek, ki je v novi atraktivni disciplini olimpijskega kajtanja v dveh tednih postal evropski in svetovni prvak. Včeraj so mu lahko Koprčani zaploskali na sprejemu v Taverni ...
Med zahtevnejše projekte slovenskega jadranja sodi udeležba na novem tekmovanju za svetovni pokal SSL, Ideja tekmovanja, sposojena pri nogometnem modelu, da bi reprezentance s svetovne lestvice razvrstili po dosežkih na enotnem tekmovanju z enakimi plovili, je bila v jadralskem svetu dobro sprejeta. Še posebej, ker je podprta z resnim sponzorjem, sicer pa je organizacija posameznih reprezentanc prepuščena njihovim krovnim jadralnim zvezam.
Prav pri Krpanih 1860, kot je naziv slovenske posadke za projekt zlatega jadralskega pokala, se je namreč porodila velikopotezna ideja za prihodnost jadranja v Istri.
K projektu so resno pristopili tudi v slovenski jadralni zvezi. Kapetansko vlogo so zaupali s tremi osvojenimi olimpijskimi kolajnami najuspešnejšemu slovenskemu jadralcu vseh časov Vasiliju Žbogarju. Sledili so preudaren izbor jadralcev za posamezne vloge v posadki, njeno uigravanje na skupnih treningih, uspešen nastop na junijskih kvalifikacijah in čakanje na finalne regate proti reprezentancam z najbolj uveljavljenimi imeni iz jadralskega sveta. Zaradi še nepojasnjenih razmer je predvideni finalni november regat v Bahrajnu preložen za nedoločen čas, kar gotovo ni dobra reklama za novo tekmovanje, a so danes okoliščine po svetu nepredvidljive še za kaj drugega kot jadranje. Obenem pa zaplet odpira priložnost novemu organizatorju, kjer se z že uveljavljeno jadralsko infrastrukturo v ozadju sramežljivo ponuja tudi Portorož.
Čakanje na odločitev pa še ne pomeni, da počiva tudi nemirni ekipni duh. Prav pri Krpanih 1860, kot je naziv slovenske posadke za projekt zlatega jadralskega pokala, se je namreč porodila velikopotezna ideja za prihodnost jadranja v Istri. V velikonočnem tednu, v dneh ko v Piranu že leta prirejajo mednarodno regato optimistov, v Izoli pa spomladanski pokal, želijo na slovensko morje štirih istrskih občin spraviti vsaj tisoč plovil (ne samo jadrnic). S spoštljivo številko bi tako vrgli rokavico prirediteljem velike Barkolane v soseščini. Množica plovil in še večja množica vseh na njih in v povezavi z njimi namreč odpirajo novo morje priložnosti.