Greh je črn, saj je krepost bela

Dogodki na temo migracij pobude Razseljeni bodo tudi letos posredovali sporočila sožitja s sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča. Niz dogodkov društva, ki domuje v tržaškem gledališču Miela, bo imel štiri etape na odru Kulturnega doma.

Predstava Črna koža, bele maske  bo odprla niz dogodkov pobude 
Razseljeni v Slovenskem stalnem gledališču. Foto: Barbara Čeferin
Predstava Črna koža, bele maske bo odprla niz dogodkov pobude Razseljeni v Slovenskem stalnem gledališču. Foto: Barbara Čeferin

Že 28. oktobra ob 20. uri bo na sporedu predstava gledališč Anton Podbevšek Teater in Plesni Teater Ljubljana Črna koža, bele maske. Koncept in koreografijo je ustvarila Maša Kagao Knez, režiserka in dramaturginja pa je Ivana Djilas.

Novice, ki kažejo vztrajnost rasizma, pretvarjanja dobro mislečih kot tudi zmožnost odrinjanja večno aktualne problematike, so prepričale avtorje predstave, da se je treba tudi na odru lotiti manj stereotipne podobe drugačnosti. “Greh je črn, saj je krepost bela,” je napisal francoski psihiater in politični filozof Frantz Fanon, avtor eseja, po katerem je nastala predstava. V tem avtorskem projektu se temo problematizira preko osebnih zgodb soustvarjalcev, ki prikazujejo svoje doživljanje temnopolte “manjšine”.

16. novembra bo v okviru pobude Razseljeni predstavljena prav tako koreografsko-gledališka predstava Plenir / Se spomniš spomina s plesalci ekipe Balkan dance project. Koreografinja Daša Grgič si je zamislila predstavo, ki govori o primorskih ženskah in o plenirjih (naglavne košare), s katerimi so preživljale svojo družino v času vojne in pomanjkanja, saj so z njimi hodile v Trst prodajat kmečke pridelke. Njihove zgodbe in spomini so navdih za koreografijo, v kateri se gib in glasovi prepletajo s spomini o mlekaricah in kuharicah, ki so še živi med prebivalci Krasa.

Razseljeni bodo spet v SSG 15. decembra, ko bo na vrsti predavanje zgodovinarke Marte Verginella, naslovljenoNegotova življenja - Povojna pričevanja žensk. Sodelovali bosta igralki Laura Bussani in Nikla Petruška Panizon. Januarja pa bo sledila fotografska razstava Mati zemlja, ki se osredotoča na temo okoljske trajnosti v Afriki preko fotografskih utrinkov. Posnetki lovijo pogled na najnujnejše potrebe človeštva iz perspektive najbolj krhke, odporne in vitalne celine. Poplave, suša, cikloni, vdori kobilic; naravne katastrofe se v Afriki množijo in milijoni ljudi prenašajo uničujoče posledice teh vremenskih pojavov, ki so vedno intenzivnejši in pogostejši ter divjajo na že tako občutljivih območjih kot sta Sahel in Afriški rog, kjer rojevajo migracije in nestabilnost.


Najbolj brano