Hrana za mladostne možgane

Na slovesni podelitvi indeksov na moj prvi dan na Biotehniški fakulteti sem slišala dekana reči: “Ko boste začeli pozabljati, vedite, da se v vaših možganih nekaj dogaja, saj ne dobijo dovolj hranil.” Te besede so v meni še danes ... Potem sem desetletja poslušala, kako so mnogi govorili, češ da so te težave z možgani znak starosti. Danes znanstveno potrjeno vemo, da ni tako in lahko ohranimo mentalno čilost tudi na fizično stara leta. Lahko! Za to pa moramo tudi sami kaj storiti.

Možgani so najbolj zapleten organ, so središče za mišljenje, govor, čustva in osrednje nadzorno središče telesa. Sposobni so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo zapletenih. Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejanih izrastkov, dendritov in nitastega živčnega vlakna, imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve, ki nekako spominjajo na čebulice. V teh ”čebulicah” so nevrotransmiterji, to je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze.

450 km na uro

Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega do drugega nevrona potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 km na uro. To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in acetilholin, ki so sestavljeni iz aminokislin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le, če imajo na voljo še vitamine in minerale iz hrane.

Zgodovina nas uči in nekaj desetletij nazaj tudi naši predniki, da ima hrana ogromen vpliv na naše počutje: mleko in med za spanje, štruklji za boj proti tesnobi, fižol za spomin …

Izrednega pomena za možgane so – maščobe. Kar okrog 60 odstotkov možganov je namreč iz maščob. Vsako živčno celico obdaja maščobna membrana, poleg tega pa je maščoba še v okolici aksona v mielinski ovojnici; ta ovojnica vsebuje kar okrog 80 odstotkov maščobe omega3. Energijo pa možgani dobijo izključno prek glukoze. Če naj prav in “uglašeno” delujejo, potem morajo imeti, kot sem nekoč že dejala, vsako sekundo na voljo dovolj vseh snovi, ki jih gradijo, ščitijo in jim dajejo energijo.

Možganska stanja so tisti drobni trenutki, ki jih občasno doživi večina od nas. To so pozabljanje, slaba koncentracija, tesnoba, nespečnost, občutljivost na vreme ali morda prava depresija. Po novih raziskavah nastajajo bolezenske spremembe, ki so posledica odmiranja nevronov skozi celo življenje, veliko preden se pojavijo prvi klinični znaki. Ugotovljeno je, da prav prehrana s polifenoli zmanjša tveganje za nevrodegeneracijo in poveča zdravje možganov. Sestavine zelenega čaja preprečujejo agregacijo amiloida beta, veliko dokazanih učinkov ima tudi kurkumin iz kurkume in tudi rdeče vino. Veliko novih podatkov je že znanih o vlogi hrane pri nastajanju ali preprečevanju motenj v vseh starostnih obdobjih. Vpliv hrane na možgane je znan že iz antične Grčije. Danes obstaja pomembna veda, Nutricionistična psihiatrija, ki obravnava vpliv hrane na bolezenska stanja možganov.

Kdaj stanje zakoraka v smeri bolezni ni mogoče opredeliti, ker je to individualno, lastno posamezniku. Danes bržkone marsikateri zdravnik prehitro predpiše zdravila, na primer antidepresive, tudi tedaj, ko bi si lahko pomagali z veselo družbo in z nekoliko več pozornosti do hrane. No, seveda so tudi izjeme med njimi.

V mestih je stika z zemljo veliko premalo

Stanovanja so povečini majhna in v skromnem prostoru je vse preveč na dosegu roke. Pogosto smo sami krivi, da so med nami prevečkrat porušeni vsi časovni ritmi, saj premalo spoštujemo praznike, zato telo nima časa za regeneracijo. Pa še nekaj: premalo je smeha.

Skrivnost mladih možganov je v tem, da se nenehno obnavljajo, popravljajo in krepijo ne glede na leta. Zavreči moramo nekatere ustaljene misli, da na stara leta moramo pozabljati, da ne potrebujemo več toliko spanja in ne potrebujemo novih ustvarjalnosti. Skrivnost mladosti v telesu, je v gibanju, radosti nad življenjem in v hrani, ki mora biti dovolj raznolika za možgane, saj kot pravijo nove raziskave, le iz te raznolikosti rojstvo novih nevronov celo življenje.

Zgodovina nas uči in nekaj desetletij nazaj tudi naši predniki, da ima hrana ogromen vpliv na naše počutje: mleko in med za spanje, štruklji za boj proti tesnobi, fižol za spomin …

Zato bom z vami vsakih 14 dni pisala prav o teh stanjih, ki jih vsakdo želi imeti v katerem koli življenjskem obdobju. Tako bom pisala o pozabljivosti, boljši koncentraciji, kaj jesti za boljši učni uspeh, na kaj ne smemo pozabiti po 65 letu, kako se sploh ubranimo demence, kaj nam primanjkuje, ko nas mučijo tesnoba, nespečnost, hud stres, jesensko vreme in še o mnogih drugih težavah v zvezi s pomlajevanjem možganov.

---