Slabe letine krnijo identiteto
Če sta lanska zmrzal in letošnja suša pustili sledi na vseh tukajšnjih kmetijskih kulturah, bi bilo čudno, če bi bilo s kakijem kako drugače. Okusni in blagodejni sadeži so v zadnjih letih očarali tudi številne slovenske potrošnike, še posebej, če prihajajo iz nasadov v Strunjanu. V kraju, koder je najbolj mila klima pri nas, so dolga leta pripravljali zelo dobro obiskan praznik, posvečen jesenskemu oranžnemu sadežu. Letos ga ne bo, saj ne bo dovolj kakija. No, domačega ne bo dovolj, ga bo pa dovolj z velikih farm južneje v Sredozemlju v velikih trgovskih verigah in na stojnicah ob cestah, temu spomeniku nelojalne konkurence, ki jim država ne zna, ne zmore ali nemara celo noče pristriči peruti.
Ko je Fructal deloval na drugačnih obratih, so tudi v Istri na veliko pridelovali breskve, breskove nasade so zdaj nadomestili oljčniki in zlasti v Strunjanu kaki. Gre za sadni vrsti, ki dovoljujeta tudi hobi ukvarjanje v kampanjskem režimu. Zelenjadarstvo denimo, pa tudi resna vzgoja trt, terjajo več časa in pozornosti. Kakor koli, tako oljka kot kaki sta pomembna stebra istrske krajine in identitete novodobnega kmetijstva. Utemeljujeta sredozemskost domačega kraja in vse Slovenije, a žal pri odločevalcih sredozemsko kmetijstvo ni dovolj visoko v agendi, da bi se z njim ukvarjali kot s strateško dejavnostjo za prihodnost.
Če bo dvema slabima letinama - bog ne daj - sledila še tretja, bo zrasla kakšna robida več. Na njej pa nikoli ne bo dozorel zlato rumeni kaki.
Tudi zaradi tega slovenska samooskrba tone. Že res, da niti kaki niti oljke niti trta niso usodno pomembni za preživetje, a tudi v Ljubljani si k piščancu in krompirju radi natočijo kozarec vina, hrano zabelijo s prvovrstnim oljčnim oljem ter tu in tam namesto jabolka pojedo kaki.
Bolj kot kdaj se je letos težko znebiti vtisa, da je Istra in pravzaprav vsa Primorska v kmetijskem smislu odrinjena. Tisti, ki bi morali, niso zagotovili vode niti za ljudi, kaj šele za namakanje v kmetijstvu. O podnebnih spremembah se že dolgo govori, med nami je celo ena najglasnejših strokovnjakinj na tem področju, a premakne se nič. Morda se tudi zato začenja nov krog opuščanja in zaraščanja kmetijskih zemljišč. Oljkarji iščejo nove najemnike, med drugim zato, ker nima kdo obdelovati oljčnikov, za zelenjadarstvo je prostora ogromno, a veliko njiv v nemi opomin ostaja neobdelanih. Vanganelska dolina, na primer, kjer bi lahko vzgojili solato za pol Slovenije.
Tisti, ki si bo močno želel, bo tudi letos prišel do kakija. Domačega ali uvoženega. A pridelovalci so zaskrbljeni. Če bo dvema slabima letinama - bog ne daj - sledila še tretja, bo zrasla kakšna robida več. Na njej pa nikoli ne bo dozorel zlato rumeni kaki.