Pet napak tavanja na duhovni poti

Kdorkoli se je podal na duhovno popotovanje, se brez dvoma strinja, da se poimenovanje poti sicer lepo sliši, enostavno pa vsekakor ni.

Med različnimi potmi lahko zatavamo, gremo enkrat po eni poti drugič po drugi, kakšno obdobje morda po eni, dveh ali kar treh hkrati. Napake, ki nam onemogočajo, da bi duhovno rasli na prijeten način in konstantno, delamo vsi. Zato si oglejmo nekaj najbolj tipičnih - z namenom, da bodo v prihodnje naše duhovne poti potekale čim bolj gladko in lahkotno.

Iskanje odgovorov zunaj sebe

Razsvetljena oseba ne izključuje, ampak ljubi in sprejema vse.

Ste se kdaj zalotili, da za vsako stvar iščete neki znak zunaj sebe? Čakate morda na pojavitev števila 11 : 11, ki na splošno simbolizira, da vse poteka tako, kot je treba? Kaj pa izrekanje besed, kot so “Dajte mi znak, kaj naj naredim … Naj predme pade pero, če je pot zame prava” ali kaj temu podobnega? Potem je tu še prebiranje nešteto knjig, pogovori z neštetimi duhovnimi učitelji … Iskanja potrditev in odgovorov izven sebe je na začetku duhovne rasti pogosta. Takrat se nam namreč začne odpirati tretje oko, izostrijo se čuti, mi pa še vedno ne verjamemo lastni presoji - ne poslušamo svoje intuicije. Poskušajte kdaj poslušati sebe. Meditirajte.

Prepričanje, da ste več kot “razsvetljeni”

Še kako hitro lahko pridemo do obsojanja in po domače rečeno soljenja pameti tistim, ki se niso podali na našo pot. Kaj hitro jih lahko vidimo kot neumne, slabše od sebe, saj se preveč osredotočajo na zemeljske zadeve, medtem ko mi raziskujemo spiritualne. “To niso srečni in ljubeči ljudje!” A presenečeni boste, koliko “nerazsvetljenih” ljudi je toplejših, prijaznejših in srečnejših od “razsvetljenih”. Znajo živeti. Vse to so nazadnje le označbe. Naj vas lastna ne zavede. Razsvetljena oseba ne izključuje, ampak ljubi in sprejema vse.

Odvisnost od lastne duhovne prakse

Ste bili kdaj del skupine, v kateri ste morali nekaj nujno delati vsak dan? Na primer meditirati. Na koncu niste, ker se vam enostavno ni dalo, zaradi česar ste se počutili tako slabo, da ste na neki točki enostavno obupali nad vsem. Verjemite, pogost scenarij. Ne izvajajte duhovne prakse zato, ker to nekdo od vas zahteva in ker morate. Izvajajte jo, ker vam pomaga in ko jo potrebujete. Namen meditacije ali joge ni, da sami sebi (ali drugim) dokazujete, kaj vse lahko naredite, ampak da delate svoje življenje boljše.

Delati dobro, da se počutimo pomembne

Seveda, dobra dela so lepa stvar, in nikar jih ne nehajte delati. A ne bodite dobri, da bi vas drugi hvalili in poveličevali, ampak ker resnično želite nekomu pomagati. Ne delajte iz želje po pomembnosti, ampak iz ljubezni. Ne pozabite, to delate zanje, ne zase.

Gledati na duhovnost kot destinacijo namesto potovanje

Duhovna rast je v resnici nenehno popotovanje. Ves čas o sebi odkrivamo nekaj novega, nenehno se učimo. Ne glejte na duhovnost kot na cilj, ampak kot na popotovanje, med katerim boste začeli drugače gledati nase, na druge in življenje. Ugotovili boste, da so pred vami neštete možnosti - da ste v samem bistvu resnično svobodno bitje. Pa srečno na vašem duhovnem popotovanju.

Neja Kralj, raziskovalka energij

---