Z jesenskim enakonočjem je prišla jesen

Včeraj se je z jesenskim enakonočjem začela jesen. Poslej bodo dnevi krajši, tema premaguje svetlobo. Naslednji obrat bo 21. decembra, ko bo najkrajši dan, do spomladanskega enakonočja, ko bo svetloba spet premagala temo, pa bo minilo še veliko časa.

Enakonočje, po latinsko ekvinokcij, je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez Sončevo središče. To pomeni, da sta dan in noč po vsem svetu približno enako dolga. 20. oziroma 21. marca je na severni polobli spomladansko enakonočje in začetek pomladi, obratno pa je takrat na južni polobli začetek jeseni. 23. septembra pa se pri nas začne jesen, na južni polobli pa pomlad. Enakonočje je torej pojav, ko je sonce nad obzorjem približno toliko časa kot pod njim.

Ob enakonočju je dan še vedno nekoliko daljši

A na enakonočje dan ni nujno enako dolg kot noč. Na kopnem se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot časovno obdobje, ko sončna svetloba lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot so hribi. Sonce sicer osvetli površje, še preden se na obzorju znajde v celoti. Dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - sonce - še za obzorjem, prav tako zvečer, ko že zaide. Tako je ob enakonočju dan dejansko daljši. Enakonočje glede na svetlobo se tako pojavi nekaj dni za astronomskim.

Zanimivo je, da v slovenskem naravoverstvu obdobju, ko sta dan in noč približno enako dolga, pravijo enakodobje.

Ob enakonočju se začne doba tehtnice, gre tudi sredino astrološkega leta. Jesen je čas, ko se energija premika navznoter, spomladi pa navzven. Tako jesen kot pomlad predstavljata prehodno točko, kakršne so bile za naše prednike svete, častili so jih kot čas sprememb in priprav na prihodnost. Ker je torej enakonočje čas enake dolžine dneva in noči pa tudi čas tehtnice, na ta dan lahko iščemo ravnovesje v našem življenju med dajanjem in prejemanjem. V dneh okrog enakonočja bi morali oboje uravnotežiti oziroma sprostiti novo energijo. Nekateri menijo, da energetsko omrežje Zemlje preide v harmonično resonanco in smo zaradi tega bolj dovzetni za zdravilne sposobnosti našega planeta, več časa bi morali v tem obdobju preživeti v naravi.

Naravoverci imajo pet letnih časov in enakodobje

Zanimivo je, da v slovenskem naravoverstvu obdobju, ko sta dan in noč približno enako dolga, pravijo enakodobje. Na spletišču Megalitska Slovenija so spomnili, da so na šebreljski planoti v enakodobju spremljali Sončevo svetlobo v škrbini na vzpetinici v Gričih. Sicer pa v naravoverstvu štejejo pet letnih časov, med poletjem in jesenjo je še pozno poletje, ki se konča 11. septembra, ko se začne naravna jesen.

Čas, ko noč premaga dan, vsako leto obeležujejo tudi na mističnem Stonehangeu v Veliki Britaniji, ko se zberejo neo-druidi in neo-pagani, da spremljajo sočni vzhod. Tam se zberejo ob vseh prelomnicah, največja “fešta” pa je ob poletnem solsticiju.

Prva jesenska polna luna je tudi luna žetve, čas do Martinovega, ki je pri nas jesenski zahvalni praznik, pa je namenjen spravilu jesenskih pridelkov. nr

---